Fizikalne in kemijske lastnosti

Fizikalne in kemijske lastnosti
1. Topografija in batimetrija morskega dna
2. Smer in jakost vetrov, višina in smer valov ter izpostavljenost
obale valovanju
3. Tokovi in valovi ter zadrževalni čas (čas izmenjave vodne mase)
4. Letne ter sezonske temperaturne spremembe in spremembe
slanosti
5. Prostorska in časovna porazdelitev temperature, slanosti,
prosojnosti, pH, raztopljenega kisika, hranil in suspendiranega
materiala

Topografija in batimetrija morskega dna
Zalivi ob slovenski obali
precej strmo obalo, ki se že v
globini med 5 in 10 metri
hitro prevesi v zelo položno
podvodno ravnico.
Obala:
flišne plasti (menjavanje trdih peščenjakov in mehkega laporja)
flišno obrežje → značilna podoba zaliva (npr. med Izolo in
Koprom, pri rtu Ronek ter med Valdoltro in Debelim rtičem).
položen predel: le med Koprom in Ankaranom, med
Portorožem in Sečovljami (ob ustjih rek Rižane in Dragonje).

Smer in jakost vetrov, višina in smer valov ter
izpostavljenost obale valovanju
Roža vetrov (levo) in roža valov (desno). Na levi sliki so v šest razredov razvrščene srednje jakosti
vetrov (v m/s) glede na smer vetra. Desna slika prikazuje v šest razredov razvrščene višine valov
(v m) glede na njihovo smer potovanja proti centru slike
Tipični vetrovi : burja iz severovzhoda oz. vzhoda, jugo iz jugovzhoda in juga ter
severozahodni veter maestral (toplejši del leta).
Upwelling – Tržaški zaliv: tu gre za premešanje vodnega stolpca zaradi delovanja
vetra (burja). Burja lahko v le nekaj urah premeša celoten vodni stolpec, v nekaj
dneh pa zamenja celotno vodno maso v tržaškem zalivu.

Tokovi in valovi ter zadrževalni čas (čas izmenjave vodne mase)
Črta 24-h križarjenja (rdeče) na vhodu v Koprski zaliv
dne 26.-27. oktobra 2011 med postajama MS01 in
MS02. Vrisana je tudi postaja 000K, na kateri so bili
opravljeni vertikalni profili temperature in slanosti
pred in po križarjenju, kot tudi lega tokomerja, ki je
postavljen na morsko dno v bližini svetilnika na
Debelem rtiču.

24-urne meritve slanosti/ temperatur
(000K)
pred izvedbo in po končanih meritvah
Zaradi padavin so bile ob koncu
meritev slanosti in temperature v
površinskem sloju nižje.
Vertikalni prerez povprečnih
tokov (26.-27. 10.2011,vhod v
Koprski zaliv )
Vodne mase vstopajo v zaliv
po sredini in ga zapuščajo v
plitvejšem obalnem delu).

• Dnevne meritve tokov 1 : čas izmenjave vodne mase v Tržaškem
zalivu v obdobju lepega vremena (pri šibki oz. večji stratifikaciji) je
≈ 10-22 dni
• 24-urne meritve tokov: čas izmenjave vodne mase Koprskega zaliva
je ≈ 2,2 - 6,6 dnevi, tj. manjši glede na Tržaški zaliv (manjši V vode)
* Povzeto po Bogunović, 2010

Letne ter sezonske temperaturne spremembe in spremembe slanosti
Temperature ( o C)
28
26
24
22
20
18
16
14
12
10
8
6
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Time (months)
Salinity (psu)
39
38
37
36
35
34
33
32
31
30
29
28
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12
Time (months)
Povprečne mesečne temperature (levo) in slanosti (desno) v obdobju 1991-2003 na globini 0.3 m (polna črta
z kvadrati) ter na globini 10 m (prekinjena črta s polnimi krogi). Odebeljeni, polna in prekinjena linija,
prikazujeta sinusno nihanje temperature in slanosti znotraj leta (metoda najmanjših kvadratov). Položeni sta
preko povprečnih mesečni vrednosti. Navpični intervali označujejo dva mesečna standardna odklona (SD).
Povzeto po (Malačič in sod., 2006).

Temperature ( o C)
Temperature ( o C)
30
25
20
15
10
5
30
25
20
15
10
5
1991
1992
1993
1994
TRENDI SEZONSKIH TEMPERATUR (1991 – 2003)
A. na globini 0,3 m B. na globini 10 m
0.11 +/- 0.08 o C/year
0.13 +/- 0.07 o C/year
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
1995
1996
2001
2002
2003
0.02 +/- 0.10 o C/year
-0.05 +/- 0.05 o C/year
Time (years)
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
30
25
20
15
10
5
30
25
20
15
10
5
1991
1992
1993
1994
1995
0.23 +/- 0.04 o C/year
0.12 +/- 0.05 o C/year
Spring Summer
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
1996
Time (years)
2000
2001
2002
2003
0.0 +/- 0.08 o C/year
0.0 +/- 0.13 o C/year
Autumn Winter
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
1991
1992
1993
1994
1995
• Sezonsko povprečje(kvadratki) z 2 SD, rezultat objektivne analize (OA). (povzeto
po Malačič in sod., 2006).
Temperature ( o C)
Temperature ( o C)
30
25
20
15
10
5
30
25
20
15
10
5
1991
1992
1993
1994
1995
0.11 +/- 0.06 o C/year
0.13 +/- 0.06 o C/year
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1998
1999
2000
2001
2002
1996
2003
0.06 +/- 0.07 o C/year
-0.01 +/- 0.07 o C/year
Time (years)
1997
1998
1999
2000
2001
2002
2003
30
25
20
15
10
Spring Summer
5
30
25
20
15
10
5
0.22 +/- 0.06 o C/year
0.23 +/- 0.08 o C/year
1991
1992
1993
1994
1995
1996
1997
1996
1997
1998
1999
1998
1999
2000
2001
2002
2003
0.09 +/- 0.05 o C/year
0.02 +/- 0.12 o C/year
Autumn Winter
Time (years)
2000
2001
2002
2003

prostorska in časovna porazdelitev prosojnosti, pH, raztopljenega
kisika, hranil in suspendirane snovi
• pH morske vode: v ozkem razponu med 7,5 in 8,5 (vzdržuje ga delovanje
karbonatnega puferskega sistema)
• Raztopljeni kisik:
– višje koncentracije →pozimi, nižje → pozno poleti
– V poznopoletnih mesecih so za pridneni sloj značilne nižje koncentracije
kisika (možnost hipoksje)
• Organski dušik: predstavlja pomemben delež skupnega dušika (~90%). V
splošnem vrednosti odražajo trend koncentracije nitrata v površinskem sloju
oziroma amonija v sloju pri dnu.
• Koncentracije anorganskega fosfata (ortofosfata):
– ponavadi zelo nizke , velike variacije v prostoru in času.
• Koncentracije organskega ogljika (2003-2006) kažejo trend upadanja.

Zaključki:
Prostorska in časovna porazdelitev prosojnosti, pH,
raztopljenega kisika, hranil in suspendirane snovi
• obravnavani elementi ne kažejo poslabšanja razmer zaradi
antropogenih dejavnikov
• izstopajoče vrednosti so predvsem posledica specifičnih oz.
trenutnih razmer (npr. sluzenje morja, atmosferska depozicija,
fitoplanktonski viški, komunalni iztoki, vremenski vplivi…), na
določeni vzorčevalni postaji v času meritve
Vsebina (celo poglavje FIZIKALNE IN KEMIJSKE LASTNOSTI) še ni v
celoti zaključena. V teku so nadaljnje raziskave in analize podatkov.