Rožmarinov ekstrakt - Univerza v Ljubljani

UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ŠTUDIJ MIKROBIOLOGIJE
ANTIMIKROBNE SNOVI IN NJIHOVO
DELOVANJE: ROŽMARINOV EKSTRAKT*
Špela HÖFFERLE
(študentka četrtega letnika študija Mikrobiologije)
prof. dr. Peter Raspor (mentor)
Ljubljana, 2005
*Seminarska naloga pri predmetu Mikrobna biotehnologija hrane

Antimikrobne snovi in njihovo delovanje: rožmarinov ekstrakt, Seminarska naloga, Biotehniška fakulteta, Študij
Mikrobiologije, 2005
POVZETEK
Rožmarin (Rosmarinus officinalis) je zimzelena grmičasta rastlina, ki zraste do 2 m v višino
in izvira iz Mediterana. Potencialno antimikrobno delovanje rožmarina je že dolgo znano in je
domnevno posledica eteričnih olj; predvsem terpenov (kafre, kamfena, 1,8-cineola, borneola,
bornil acetata, α-pinena, β-pinena, verbenona), nekaterih fenolnih diterpenoidov (karnosol,
karnosolna kislina, 12-metoksikarnosolna kislina), fenolnih kislin (kofeinska, ferulična,
rožmarinska kislina) in flavonov (luteolin). Deluje proti nekaterim po Gramu pozitivnim in
negativnim bakterijam; glivam in tudi virusom (HIV). Poznan je tudi po insekticidnem,
antioksidativnem, protivnetnem, antimutagen, antidepresivnem, itd. delovanju. Najbolj
učinkovite splošne metode za izolacijo teh snovi so mehanska obdelava, hidrodestilacija ali
destilacija z vodno paro in solventna ekstrakcija (Sankarikutty in Narayanan, 1993).
Zanimanje pa se vedno bolj usmerja v novejše in bolj prefinjene alternativne metode izolacije
eteričnih olj iz rastlin. To so ekstrakcija z uporabo mikrovalov (MAE), superkritična
ekstrakcija z ogljikovim dioksidom (SC-CO2) in kontinuirana subkritična ekstrakcija z vodo
(CSWE). Uporaba rožmarina bo verjetno v prihodnosti narasla, predvsem zaradi vedno
večjega zanimanja za uporabo naravnih konzervansov. Problem uporabe rožmarinovega
ekstrakta v živilski industriji predstavlja predvsem šibkejša antimikrobna aktivnost, v
primerjavi z drugimi začimbami in zelišči in vpliv na senzorične lastnosti živil, v katerih se
izolirane sestavine uporabljajo.
SUMMARY
Rosemary (Rosmarinus officinalis) in an evergreen plant, that grows about 2 metres in hight
and originates from the Mediterranean. The potencial antimicrobial effects of rosemary have
been known for a long time. The reason are supposedly the essential oils; particularly
terpenes (camphor, camphen, 1,8-cineole, borneole, bornil acetate, α-pinene, β-pinene,
verbenone), phenolic diterpenoids (carnosol, carnosolic acid, 12-methoxycarnosolic acid),
phenolic acids (caffeic, ferulic, rosmarinic acid) and flavones (luteolin). Rosemary extract is
efficient against some Gram positive and Gram negative bacteria; fungi and viruses (HIV). It
is also insecticidal, antiinflammatory, antioxidative, antimutagenic, antidepressive, etc. The
most efficient methods for the isolation of these antimicrobial compounds are mechanical
treatment, hydrodistillation or steam distillation and solvent extraction. Recently, other new
and more sophisticated methods have been developing, such as microwave-assisted extraction
(MAE), supercritical CO2 extraction (SC-CO2), continuous subcritical water extraction
(CSWE). The use od rosemary will probably expand in the future, especially because of
growing interest for the use of natural preservatives in foods. The negative side of the use of
rosemary in foods is especially its weaker antimicrobial activity in comparison with other
herbs and spices; and the negative effects on sensory characteristics of foods.