Uvod v Pojme in poimenovanja na področju strojništva

Deskriptorji - strojništvo
Deskriptorji na področju strojništva so združeni "Pojmi in poimenovanja na področju strojništva", ki jih sestavlja
"Pojmovnik" (slovenski deskriptorji, oblikovani pri gradnji bibliografske baze MECH) in "Tezaver" (slovenskonemško-angleški
deskriptorji nastali pri vsebinski obdelavi za bazo DOMA). Opisi so povzeti iz uvodov tiskane
verzije, ki jih je v ločenih zvezkih izdal Specializirani informacijski center za strojništvo pri Fakulteti za strojništvo
1993. leta.
Slovenski pojmi - deskriptorji - so se od 1993. leta še naprej dograjevali in popravljali (po načelih, zapisanih v
tem uvodu) vse do 1997. leta, ko je bila gradnja ustavljena. Še vedno se uporabljajo in delno dograjujejo pri
vnosu bibliografij raziskovalcev Fakultete za strojništvo v sistem COBISS. Sam Tezaver se od 1993. leta ni
spreminjal.
Slovenski deskriptorji na področju strojništva so z združitvijo s Tezavrom pridobili večjezične opise za omejeno
količino pojmov.
POJMI IN POIMENOVANJA NA PODROČJU STROJNIŠTA
I. del: POJMOVNIK
Valentin Jarc
Miran Pirjevec Iztok
Skulj
Pregled pojmov in poimenovanj je izdal Spec. INFO center za strojništvo (SICS), Ljubljana, Murnikova 2., kot
pripomoček pri gradnji in uporabi baz podatkov sistema SOCRATES.
Glavni del: spisek deskriptorjev in njih frekvence v bazi MECH (Mechanical Enginnering) je posledica večletne
dokumentalistične in računalniške obdelave strokovne literature ter raziskovalnega in razvojnega dela na infor-
macijskih sistemih v SICS.
Hiter razvoj tehnike v razvitem svetu onemogoča tudi hitro prenašanje posameznih spoznanj, zato v slovenščini
velikokrat še manjkajo posamezni reprezentativni slovenski izrazi za take pojme. Poskušali pa smo izbrati naprimernejše
izrazoslovje. Za nove predloge in pripombe vam bomo hvaležni.

1. UVOD
Hiter razvoj civilizacije v zadnjem stoletju je prinesel s seboj tudi nove načine mišljenja, nova spoznanja, nove
tehnologije, nove predmete, nove načine predstavitev, ki v začetku tega stoletja še mnogokrat sploh niso bili
poznani. Hitro napredovanja računalništva in telekomunikacij je prineslo s seboj nove načine medsebojnega
sporazumevanja, ki jih v času samo pisnega in ustnega komuniciranja še nismo poznali. Pri tem pa ostaja nekaj
osnov še vedno istih, saj so namenjene celovitemu pretoku informacij, ne glede na medij preko katerega komuniciramo.
Posamezni jeziki so definirani na statističnem nivoju (znaki, glasovi, signali), sintaktičnem nivoju
(zgradba posameznih pojmov), semantičnem nivoju (pomen posameznega pojma) in gramatičnem nivoju.
V splošnem pogovornem jeziku se uporablja zgradba, ki jo predpisuje gramatika. Ta podaja zakonitosti, ki so se,
uveljavile skozi nekaj stoletni razvoj. Tega razvojnega časa računalniško in telekomunikacijsko podprti sistemi
niso imeli, saj so se razvili šele v zadnjih nekaj desetletij.
2. NAMEN
Medsebojno komuniciranje bazira na sporazumevanju v določenem jeziku. Vsak jezik (naravni in umetni pa je
namenjen opisovanju posameznih objektov, njihovih medsebojnih relacij in procesov, ki se med temi objekti
dogajajo.
Namen tega dela je zbrati in urediti osnovne gradnike s katerimi je mogoče potem opisovati, sporočati in hraniti
posamezne višje oblike sporočil, ki predstavljajo posamezne izdelke (materialne in nematerialne narave), storitve
in dejavnosti in jih potem uporabljati tako za opise obstoječih rešitev ali pa tudi za obstoječe probleme, ki jih
nameravamo šele rešiti.
Iz dosedanje dejavnosti, kjer smo uporabljali take gradnike predvsem za opise posameznih objavljenih
informacij, urejanje teh informacij, njih hranjenja in ponovno iskanja takrat, ko se je po njih pojavila potreba
(knjižnična, do-kumentalistična in arhivska dejavnost), so se potrebe vedno bolj širile na posamezna
poimenovanja zaposamez-ne fizične izdelke (nomenklature izdelkov), saj postajajo te vedno bolj pomembne z
razvojem informatizacije družbe.
3.VSEBINA
Deskriptorsko kazalo baze MECH predstavlja osnovo za vsebinski opis dokumentov in za iskanje v bazi MECH.
Vsebuje 35.202 deskriptorjev in frekvenco pojavljanja z naslednjih področij:
A tehnika planiranja, organizacija, gospodarstvo in gospodarska politika
B naravoslovje tehničnih področij
D medicinska tehnika
E energetsko gospodarstvo, energijska
tehnika G elektrotehnična osnovna vezja in
elementi H obdelava podatkov K tehnika
obveščanja
M merilna, regulacijska, krmilna in preskuševalna tehnika
N tehnični materiali
P strojni elementi in komponente
R proizvodna tehnika, obdelovalni stroji
T pridobivanje in predelava snovi
U skladiščna in transportna tehnika, gradbeni in rudarski
stroji W turbinski in batni stroji X vozila
Y splošna področja
Z nadaljnja odročja tehnika
ZZ ostalo

4. INDEKSIRANJE Z DESKRIPTORJI
V svetu se je razvilo opisovanje posameznih pojavov v več oblikah. Klasifikacije so vnaprej postavljene
opredelitve, ki imajo to pomanjkljivost, da so zaprtega tipa in vedno ostajajo danosti, ki jih vanje ni mogoče
razporediti, ali zato, ker ob razvoju klasifikacijskega ključa takih danosti če ni bilo, ali pa zato, ker je posamezen
ključ vedno izdelan za določen namen in taka danost ne spada v predvideni namen.
Druga, novejša oblika, pa je indeksiranje z deskriptorji, ki predstavljajo zaključeno, kontrolirano poimenovanje
nekega pojma, s katerimi je mogoče opisovati posamezne predmete, dogodke, relacije, lastnosti, itd. in ta je
uporabljen v tej publikaciji.
Višje oblike (strukture med deskriptorji) so v tem delu samo delno prikazane in sicer samo toliko, kolikor jih
zmorejo določene računalniške operacije s katerimi se izdelujejo posamezni seznami.
5. POJMI
Človek živi v okolju, ki je poln predmetov (danosti), ki so materialne ali nematerialne narave, ki jih imenujemo r
individualne predmete, ki imajo svoje lastnosti in med katerimi se vedno nekaj dogaja, n.pr.: pisalno pero
Ludvika van Beethovna, višina hiše, pristanek na mesecu.
Vsak tak individualni predmet, odnos, dogodek (individualna entiteta mora imeti svojo prirejeno miselno enoto,
ki jo označujemo kot pojem.
Neko entiteto (danost, predmet, relacija, proces) pa določimo z njenimi značilnostmi, ki predstavljajo posamezne
lastnosti dotične entitete. Te značilnosti tudi ločujejo individualne pojme med seboj in individualne pojme od
skupnih pojmov. Tako lahko vsako posamezno osebo imenujemo človek, vse osebe skupaj pa označimo z
pojmom ljudje, skupino posameznih gora pogorje, itd.
Posamezni pojmi pa imajo lahko različno naravo:
- snovni pojmi (stroji, kamni, ..) ,
- nesnovni pojmi (počutje, značilnosti, ..)
- odnosi med entitetami (delovni postopki, merilni postopki,.. )
- pojmi, ki predstavljajo višje abstrakcijske osnove (posedovanje zemlje, kakovost izdelkov, skupinski duh,
družinske vezi,.)
V pojmih so tako zajete skupne značilnosti neke množice individualnih entitet.
Pojmi so torej miselne predstave o nečem, kar lahko dojemamo s svojim razumom. Pojmi so torej objekti
mišljenja, definicije pojmov pa obsegajo njihove značilnosti.
Pri tem moramo ločiti med vsebino posameznega pojma (intension), ki omogoča ločevanje med posameznimi
pojmi in med obsegom posameznega pojma (extension), ki predstavlja skupnost vseh posameznih značilnosti
nekega pojma.
6. POIMENOVANJA
Da bi naredili neko množico individualnih entitet in njim prirejenih pojmov dostopno in uporabno za medsebojno
komuniciranje, jih je potrebno poimenovati tako, da na eni strani lahko ločujemo med seboj posamezne
individualne entitete (ločljivost);
po drugi strani pa tako, da lahko združujemo posamezne entitete, (združljivost) pri čemer pa še vedno lahko
ločimo posamezne značilnosti teh entitet, ki se večkrat pojavljajo in potem urediti njih medsebojne odnose
(reprezentativnost);

po tretji strani pa tako, da posamezno poimenovanje popolnoma prekrije pojmovno področje (ne pomeni več ali
manj kot si pod pojmom predstavljamo) (popolnost).
Posamezni pojmi naj bi bili v različnih jezikih enaki, njih poimenovanja pa naj bi bila v različnih jezikih različna,
kar pa mnogokrat ne drži. Različno okolje vpliva na razvoj posameznih pojmov različno, saj je jezik živa tvar, ki
se neprestano prilagaja danostim.
Posamezne pojme predstavimo jezikovno z poimenovanji. Razčlenitve, strukture in zakonitosti so v različnih
jezikih različne. Poimenovanja so lahko sestavljena iz ene besede ali iz več besed. N. pr.:
odrezavanje -Spanen cutting
odrezavanje -Spanen cutting
odrezavanje fino -Schlichten precision turning
odrezavanje zelo hitro -Hochgeschwindigkeitsspanen -high speed cutting
Različna poimenovanja za isti pojem imenujemo sinonime. N.pr.:
frezanje - rezkanje
optični - svetlobni
akustični - zvočni
Poimenovanja, ki jih lahko priredimo različnim pojmom pa imenujemo homonime. N.pr.' »prevajanje«
prevajanje (v nek drug jezik)
prevajanje (programa v drug program)
prevajanje (svetlobe, toplote, ... )
"prenos"
prenos (v gonilih)
prenos (toplotei)
prenos (v transformatorjih)
"soditi"
soditi (kamor neka stav ne sodi)
soditi (sodnik sodi)
tam gori na gori pa ogenj gori
Tako sinonimom kot homonimom se poskušamo čim bolj izogibati: Sinonimom tako, da izberemo najbolj ustrezno
slovensko inačico (če indeksiramo v slovenščini), homonimom pa tako, da jim vedno dodamo dopolnilo, ki
pojasni poimenovanje, oz. diferencira pojem. Pri tem pa moramo paziti, da zaradi prevajanja iz kakega drugega
jezika v slovenščino (nacionalni jezik) ne izgubimo del informacijske vsebine, saj v tujkah nastopajo (predvsem v
angleščini) splošni pojmi, ki so definirani dostikrat s celim stavkom. Take pojme ne smemo prevajati, saj bi
izgubili na vsebinski točnosti (razmejevanje med posameznimi pojmi).
Mnogo homonimov je splošnih pojmov:
analize, izračuni, elementi, emisija, razvoj, naprave, itd.
in jih obravnavamo podobno kot homonime (poskušamo se jim izogibati, ali pa jih dopolnjujemo), n. pr.:
analize (ne uporabljajmo, temveč jih dopolnimo):
analize ABC
analize akustične
analize alternativ
Nastopajo pa tudi pojmi, ki jih direktno povzamemo iz tujih jezikov (laser, maser, dielektrik,itd.) saj za njih
nimamo ustreznega nacinalnega poimenovanja (izraza).
Poleg tega pa nastopajo tudi pojmi, ki bi se zaradi računalniških obdelav (predvsem sortiranja in izbora)
razvrščali v skupine, kamor po svoji vsebini ne sodijo in jih poimenujemo tako, da se pravilno razvrščajo. N. pr.:

"toplotne črpalke" predstavlajo frazo, saj ne spadajo v skupino črpalk:
črpalke aksialne
črpalke aksialnobatne,
črpalke batne,
črpalke brezoljne,
temveč so to toplotni stroji in spadajo med:
toplotna tehnika:
toplotne cevi
toplotne črpalke
toplotne črpalke absorpcijske
toplotne črpalke adsorpcijske
toplotne naprave
Fraze bodo v bodoče (ko se razvije sistem četrte generacije) posebej procesirane in tudi posebej kontrolirane,
sedaj pa so še pomešane med regularno grajenimi deskriptorji.
Tako ugotovimo,da se naravni jezik in dokumentacijski jezik razlikujeta, saj se vsak od teh jezikov uporablja
različno, čeprav dukumentacijski jezik sloni na naravnem jeziku in se iz njega tudi generira, vendar pod svojimi
lastnimi zakonitostmi, ki so posledica računalniških in telekomunikacijskih procesov, katerim je namenjen.
V tej publikaciji, ki se naslanja na računalniško podprte procese, so uporabljene predvsem strukture, ki
omogočajo učinkovito uporabo računalnikov. Zato so vsa pravila prirejena temu namenu. Vnos informacij v
računalnike, hranjenje informacij in obdelava informacij ter končno posredovanje in ponovno iskanje informacij,
(rešerširanje) je porazdeljeno med različne ljudi, ki se nahajajo na različnih straneh informacijskih sistemov in
imajo različne cilje (avtor posreduje informacije, uporabnik želi informacije sprejeti, itd.), ki jih je potrebno
spraviti v en sam integriran sistem, da bi bile posamezne operacije lahko učinkovite. In temu cilju so tudi
prirejeni pojmi in poimenovanja v okviru gradnje baz podatkov.
Pričujoče delo je spisek deskriptorjev, ki jih uporabljamo pri gradnji baz podatkov, v našem specifičnem primeru
baze MECH), ki jo gradimo v slovenščini. Ti deskriptorji imajo v tej bazi dva različna značaja: pojme, ki jih lahko
kontroliramo z računalniškimi procesi zbiramo v kategoriji kontroliranih pojmov (to so deskriptorji), ostale pa v
kategoriji nekontroliranih pojmov.
Pri tem poskušamo vsako entiteto in njene značilnosti čim bolje opisati. V tem delu so navedeni samo kontrolirani
pojmi. Ker poskušamo posamezne informacije kot celoto čim bolje opredeliti, jih opredeljujemo na dva načina:
- s strokovno klasifikacijo, ki predstavlja funkcionalno klasifikacijo (glej publikacijo Strokovna
klasifikacija tehnika 1990.), kjer opredeljujemo funkcijo celotne informacije, ne pa posameznih entitet in
značilnosti, ter
- s kontroliranimi pojmi, ki točneje opredeljujejo posamezne informacije z entitetami, značilnosti, itd.
Deloma pa vpliva na posamezne deskriptorje tudi sam sistem SOCRATES, ki definira medsebojno povezavo
posameznih entitet v zapisu, s tem pa tudi posredno vpliva na posamezne entitete kot objekte tega sistema.
Vendar ta vpliv na semantičnem nivoju, ki ga v tej publikaciji predvsem obravnavamo, ni dominanten in ga tukaj
ne bomo obravnavali, pač pa je opisan v navodilih za grad njo in uporabo baze MECH.

7. PRAVILA SESTAVLJANJA POJMOV IN POIMENOVANJ
Posamezne pojme ločujemo na individualne in skupne. Induvidualni pojmi so pisani v ednini, skupni pa v
množini. Pri tem poskušamo čim več pojmov izraziti kot skupne pojme z dopolnili.
prostor fazni
prostor odločanja
prostor kompresijski
prostor naravni
toda:
prostori klimatizirani
prostori negreti
prostori proizvodni
Vrstni red posameznih besed (sintaksa), s katerimi je nek pojem definiran je naslednji:
Enobesedni pojmi oz. deskriptorji predstavljajo - objekt ali proces (KAJ)
- samostalnik, samostalniška oblika glagola
n.pr.: stružnice, struženje
Enomestni deskriptorji so običajno pojmi, ki so vezani na klasifikacijo, širšo uporabo, itd. Dostikrat predstavljajo
tudi splošen pojem, ki se mu moramo izogibati.
Dvomestni pojmi oz. deskriptorji
kjer pomeni 2. mesto - dopolnilo, pojasnilo, relacijo, pridevnik
(KAKO, KAKŠEN)
stružnice avtomatične
stružnice dvovretenske
stružnice enovretenske
stružnice fleksibilne
stružnice kopirne
struženje aluminija
struženje batov
struženje diamantno
struženje elektroerozivno
struženje fino
Ti pojmi so najbolj pogosti in najbolj zaželjeni, saj predstavljajo nekakšen optimum v informativnosti na nivoju
posameznih pojmov.
Tromestni pojmi oz. deskriptorji
kjer pomeni 3. mesto - namen, ali podrobnejša (specifična opredelitev splošnejšega pojma (kaj, česa, KAKO ali
KAKŠNO ali ZAKAJ):
brizganje polimerov dvokomponentno
definicije problemov konstrukcijske
detekcija signalov interferometrična
toda:
informacijski sistemi centralizirani
informacijski sistemi decentralizirani
informacijski sistemi fleksibilni
informacijski sistemi pisarniški
- če drugo mesto odpade, potem tretje mesto stopi na drugo mesto Delitev pojmov oz. deskriptorjev
- trobesedne dekriptorje je smotrno deliti v dva samostojna deskriptorja. Prednost ima oblika s tremi deskriptorji
saj je bolj informativna (bolje predstavljiva).
Trobesedne deskriptorje obvezno delimo tudi takrat, kadar najdemo posamezne delne deskriptorje že v spiski
deskriptorjev.

Takrat ne ustvarjamo novih, trobesednih deskriptorjev.
Pri delitvi pojmov moramo paziti, da posamezni razdeljeni pojmi nebi vsebovali splošnih pojmov.
Pri trobesednih deskriptorjih se nahaja največ izjem, ki niso sintaktično grajeni po teh pravilih. Te izjeme nastopajo
zaradi narave računalniško podprtih sistemov in cilja: grupirati (s sortiranjem) deskriptorje v čim bolj
reprezentativne vzorce.
Zato dobimo take deskriptorje:
informacijski sistemi integrirani,
proizvodni sistemi integrirani,
stružilno frezalni centri,...
kjer nastopajo deskriptorji kot fraza, ki se pri sortiranju postavi na pravo mesto v strukturi deskriptorjev, kjer jo
po njeni vsebini najverjetneje začnemo iskati.
Štirimestni pojmi oz. deskriptorji,
kjer je 4. mesto vezano vedno na frazo,ki bi drugače lahko spremenila pomen, torej so to vedno deskriptorji-fraze
(uveljavljeni pojmi) in jih torej ne smemo razložiti na več deskriptorjev. Take štirimestne deskriptorje razdelimo
na posamezne dvomestne deskriptorje, ki vsebinsko opredelijo tak deskriptor, pri tem pa mora poleg
razloženihdekriptorjev ostati tudi cela fraza.
Pri tem morajo v tretji generaciji in poznejših fazah razvoja sistema indeksiranja ostati vse značilne strukture
tako sestavljene, da jih je pozneje mogoče iskati po tipičnih vzorčnih strukturah (avtomatična identifikacija
vzorcev) in mora nastopati najprej polno definirani pojem, potem pa njegovi razdeljeni deli, ki so običajno
splošnejši pojmi.
metoda Family Cyrcle System
hranilniki z drsečim tlakom
Za posamezne operacije na tako velikih spiskih (listah) kot so spiski deskriptorjev neke baze podatkov, je najbolj
primerno uporabljati računalnike, ki to opravijo hitro in točno.
Za izvajanje takih operacij, ki omogočajo obdelavo podatkov in s tem tudi ustvarjanje novih informacij, pa
nastopajo tudi procesi, ki so potrebni za tvorjenje struktur, njih preslikavanje, prikazovanje, itd. Te procese mora
vsebovati programska oprema s katero je potem omogočena tvorba takih struktur, ki pa se nahaja tudi na
različnih stopnjah razvoja. Soodvisnost razvitosti programske opreme, razpoložljivih struktur in stopnje razvoja
problemov je torej očitna.
8. KAKO POIŠČEMO POSAMEZNE POJME OZ. POIMENOVANJA
Posamezne pojme poizkušamo najprej poimenovati v slovenščini tako, kot je to običajno v naravnem jeziku.
Tako dobimo neko predstavo, pod katero si nekaj predstavljamo. V tej predstavi najprej poiščemo v mislih
entiteto (objekt, predmet, samostalnik ali glagolsko obliko samostalnika). Potem se poizkušamo spomniti še vse
sinonime (predvsem tujke).
Naslednji korak je poiskati ustrezen pojem v kakem slovarju (tehniški slovar, slovarji tujih jezikov, kjer so
običajno navedeni tudi sinonimi.
N. pr. poiščemo za besedi "izvor" ustrezen angleški izraz v slovensko-angleškem slovarju in najdemo:
izvor = origin; source; root; ..................
Potem pa vsako od teh besed poiščemo v angleško-slovenskem izrazu in najdemo:
origin = poreklo, izvor, izvir, začetek, rod, pokolenje;
source = izvir, vir, vrelo, poreklo, začetek, povod, vzrok;
root = korenika, korenina, koren; izvor, poreklo, izvirna oblika, vzrok, temelj, osnova, itd.
Tako pridemo do celega spiska sorodnih izrazov, med katerimi si izberemo tiste, za katere mislimo, da ustrezajo
našemu problemu.
Nato gremo v pisno verzijo spiska deskriptorjev in pogledamo:
izvor, vir, poreklo, .................

in najdemo:
izvori akustični
izvori alternativ
izvori bolezni
izvori stroškov
izvori zvoka/
viri akustični
viri alternativni
viri stroškov
viri vode
poreklo (ne obstaja)
Sedaj pogledamo dobljene strukture in vidimo, da so tudi v poimenovanjih v bazi, kljub neprestanemu čiščenju,
ostali še vedno sinonimi:
izvori akustični = izvori zvoka = viri akustični
V spisku deskriptorjev pa so navedene tudi frekvence, kolikokrat kateri od deskriptorjev nastopa v bazi podatkov:
izvori akustični 2
izvori zvoka 2
viri akustični 1
Frekvence običajno pokažejo, kateri deskriptorji so napačni, saj bi moralo biti napačnih deskriptorjev manj kot
dobrih.
Take anomalije nastopajo v vseh bazah, saj različni ljudje različno poimenujejo isto stvar, imajo pod posameznimi
pojmi različne predstave, so predstavitveno bolj ali manj selektivni (površni), itd. V različnih jezikih iz katerih
izvirajo primarni dokumenti, imajo določeni pojmi (predvsem splošni pojmi) različna semantična polja, in obstojajo
očitne napake v izražanju. Te napake pa se potem prenašajo ob uporabi takih dokumentov naprej. Ti problemi
so dokaj pogosti in obsežni.
Nekoliko drugačen pa je postopek pri iskanju s pomočjo računalnika, na verziji, ki je dobavljena na disketah. Tam
so definicije in možnosti različne:
Isto vprašanje po miselnem procesu in slovarju definiramo računalniku, ki ima hranjeno listo deskriptorjev
(dobavljeno na disketah) in dobimo za zahtevo "izvor":
dežela izvora*1
diskretizacija izvorov*1
identifikacija izvorov*1
izvori akustični*2
izvori alternativ*1
izvori bolezni*1
izvori emisije*4
izvori energije*7
izvori energije mobilni*1
izvori energije visokozmogljivi*1
izvori hrupa*28 izvori informacij*8
izvori informacijski*1
izvori kaosa*1
izvori končni*1
izvori laserski*1
izvori materialov*1
izvori motenj*1
izvori napak*9
izvori nečistoče*2
izvori nevarnosti*1
izvori podatkov*1
izvori rizikov*1
izvori smrada*1
izvori sredstev*1
izvori stroškov*1
izvori tehnologij*1
izvori toplote*5
izvori toplote končni*1

izvori vode*1
izvori zvoka*2
kakovost izvorov*1
kode izvorne*1
kombiniranje izvorov*1
lociranje izvorov*1
programi izvorni*1
razdalje izvora*1
zagotavljanje izvorov*1
Poglejmo sedaj še besedo "vir .. "
substitucija virov*1
lociranje virov*1
razpoznavanje virov*1
viri akustični*1
viri alternativni*10
viri energije*53
viri geotermalni*1
viri lokalni*1
viri nekonvencionalni*4
viri stroškov*1
viri vode*1
Vidimo, da smo sedaj dobili poleg deskriptorjev, ki se začnejo z izvor... še deskriptorje, kjer nastopa beseda izvor
kjer koli v zapisu. Te deskriptorje je v pisni verziji praktično nemogoče poiskati.
Prednost pisne oblike je, da imamo hiter vpogled v poimenovanja brez mnogo predpriprav in potrebne opreme in
s tem v semantično polje skupine deskriptorjev samo za tista poimenovanja, ki se začnejo z našimi zahtevami.
Če pa želimo imeti kompleten pregled, pa moramo uporabljati računalnik, kar pomeni običajno večjo potrošnjo
časa, več opreme itd. pri tem pa so rezultati bolj kompleksni in bolj zanesljivi.
9. KAKO UPORABLJAMO DESKRIPTORSKO KAZALO
Uporaba deskriptorskega kazala je predvsem odvisna od namena, ki ga želimo doseči. Opremljanje raziskovalnih
del, diplom, itd. z gesli je praktično opisano že zgoraj. Pri tem opremljanju moramo vedeti, da moramo z gesli
odgovoritij na naslednja vprašanja:
- KAJ, KJE, KDO, KAKO, S ČIM
- od kod in kaj smo uporabili da smo dosegli cilje, katere poti (metode) smo ubrali, da smo to dosegli.
Poimenovanje naših izdelkov, ki jih želimo prodajati na evropskih trgih, mora biti enotno.
Deskriptorsko kazalo lahko uporabite kot vmesno stopnjo za poimenovanje vaših izdelkov. V kolikor ne najdete
ustreznega deskriptorja, pa ga izdelajte po isti metodologiji, ki je uporabljena tukaj. Pri tem lahko uporabljate tudi
samo posamezne dele deskriptorjev (besede), ki so navedene v deskriptorskem kazalu.
N. pr.
Nemški izraz "Flexible Fertigungssysteme" lahko prevedemo:
fleksibilni obdelovalni sistemi
obdelovalni sistemi fleksibilni
sistemi obdelovalni fleksibilni
gibki obdelovalni sistemi
obdelovalni sistemi gibki
sistemi obdelovalni gibki
ne pa:
prilagodljivi obdelovani sistemi.

(kot je to navedeno v naši strokovni literaturi, saj pomeni izraz "prilagodljiv" v angleščini "adaptive". Adaptivni
obdelovalni sistemi so sistemi, ki jih krmilijo adaptivna krmilja, ki optimirajo procese glede na minimalne stroške,
ali minimalno porabo časa, ali..
Torej ne smemo zamenjati dva že uveljavljena splošna pojma. ADAPTIVNO JE NEKAJ DRUGEGA KOT PA
FLEKSIBILNO

II. del: TEZAVER
Valentin Jarc
1. UVOD
Pred vami se nahajata dva dokumenta: Pojmi in njih poimenovanja Pojmovnik (I Del), ter večjezikovni Tezaver (II.
Del), ki dopolnjujeta drug drugega. Bila sta grajena paralelno glede na koncentracije različnih zahtev. Manj
poznani pojmi in zelo frekventni pojmi so obravnavani v tezavru, populacija informacij pa v pojmovniku (spisku
pojmov in poimenovanj).
2. TENDENCE IN STANJE RAZVOJA
Tendence zbliževanja z Evropo in procesi v Evropi kažejo vedno večje poenotenje, transparentnost rešitev,
procesov, struktur. Temu se ne bomo mogli ogniti tudi Slovenci, če ne želimo postati otok. Pod nekim pojmom,
ki je uveljavljen v Evropi, bomo morali tudi mi isto razumeti, kajti v nasprotnem bo medsebojno komuniciranjem
nemogoče Komunikacijski jezik na nivoju Evrope (poslovni jezik, tehnični jezik) se vedno bolj prilagaja
angleščini. Vendar ima vsaka država še naprej svoj jezik (n. pr. pravni jezik, kulturni jezik, itd.) Vedno bolj
pomembno je, da znamo ločiti kdaj komuniciramo na lokalnem nivoju in kdaj na splošnem nivoju. Vedno bolj
pomembno je, da vemo s kom komuniciramo, kaj nasprotna stran pod posameznimi pojmi dojema, razume.
Zavedati se moramo, da človek lahko ukrepa samo v okviru svojega lastnega znanja, razumevanja (če ne ukrepa
samogibno), ne pa v okviru tujega razumevanja.
3. NAMEN
Zato je pričujoči poskus ureditev pojmov na področju strojništva in njegovem okolju namenjen predvsem
strokovnemu komuniciranju in uporabi s podporo računalnika. Zato so rešitve marsikdaj lingvistično sporne.
Rešitve, ki jih uporablja lingvistika so primerne predvsem za kulturne vsebine, ne pa za prenos informacij, ki
mora biti enosmiseln, eksakten, precizen. Njegov namen ni vplivati na človekovo podzavest, temveč na človeško
znanje. Namenjen je hranjenju, prenosu, in manipulaciji z znanjem. Naravni slovenski jezik je sicer osnova iz
katere izvirajo poimenovanja pojmov, vendar je razčlenitev pojmov narejena po drugih principih. Tako marsikak
pojem dobi konktretno drug pomen, ali samo del tistega pomena, ki ga ima v naravnem jeziku.
Sedanja izdaja je popolnoma prenovljena, tako sistemsko, kakor tudi vsebinsko. Razvoj informacijskih sistemov
v zadnjem obdobju je zahteval korenito prenovo. Slovarji deskriptorjev, ki so izhajali v obdobju 1975-do 1985 so
bili grajeni na takratnih možnosti, ki so jih nudili računalniki in razpoložljiva programska oprema v tem obdobju.
To pa je bila v začetku še 6 bitna koda, ki je poznala samo velike črke, ČŠŽ jim je bil neznan, manjkal je velik del
nabora posebnih znakov. Z l. 1986 je bila uvedena polna 7 bitna koda, ki je omogočala skoraj normalno pisavo
(velike in male črke), uporabni so bili skoraj vsi posebni znaki, po l. 1980 je bil uveden 8-bitni nabor znakov, ki
nam nudi še širše pristope. Vendar popravila za nazaj niso povsem možna, preveč je bili sprememb na
posameznih nivojih, da bi jih bilo mogoče ali smiselno računalniško obvladati.
4. INFORMACIJSKA VSEBNOST
Z l. 1986 je bil uveden sistem SOCRATES, ki je ravno tako rasel in uvajal novosti. Omogočal je predvsem
izvedenske pristope, s tem pa je rasla njegova kompleksnost, ki je omogočala vedno bolj omejenemu številu
ljudi reševati vedno bolj zahtevne probleme.
Do te stopnje so bile še nekatere omejitve v kodah in znakih. Tisto kar je bilo mogoče v tezavru, kjer je kompleten
nabor znakov popolnoma transparenten (prenovljen je bil popolnoma po letu 1992.) še ni mogoče v pojmovniku,
ki je začel izhajati v l. 1986. kot seznam deskriptorjev. S prihodnjim letom pa nameravamo preiti na popolno
uveljavitev 8-bitne kode. To pa zahteve celotno prevedbo baze, kar pomeni tudi ogromno delo, saj bo potrebno
za nazaj marsikaj počistiti, ponovno obdelati, itd. Pojmovnik še vedno ne pozna drugih kot slovenskih znakov,
vse ostalo je potrebno transkribirati:
(? > Dj, ? > Č, A > Ae, O > Oe, U > Ue, ? > dj, č > č, a > ae, 6 > oe, u > ue, B > ss)
Če smo imeli v prvotnem obdobju deskriptorje, ki smo jih enkrat za vselej vnesli v bazo podatkov, in jih pozneje
nismo mogli več popravljati, jih sedaj lahko enostavno spreminjamo. Sistem je postal dinamičen.

Če je bila v prvotnem obdobju vsebina koncentrirana samo v deskriptorjih, ki so bili asociacije na tisto, kar smo
v primarnem dokumentu prebrali in s katerimi ste lahko potem poiskali primarne dokumente, danes operiramo
s pojmi in njih poimenovanji. Deskriptorji so bili vezani na poimenovanja, kot jih je uporabljal avtor, avtorjevo
misel - sporočilo je bilo potrebno prenesti uporabniku. Danes so postali samostojni elementi popolnoma
drugače definirani, danes je nosilec sporočila zapis, pojem je pa njegov gradnik. Iz gradnikov je mogoče
sestavljati ne samo tisto, kar je že sestavljeno, temveč tudi marsikaj drugega. Obstoječim pojmom je mogoče
dodajati nove, stare preoblikovati, narediti pojme bolj ali manj kompleksne, toda vse to le v okviru naravnih
zakonitosti.
Torej ni mogoče samo zajemati že objavljene rešitve, temveč je mogoče projecirati ostale možne variante,
strukture, procese, značilnosti, itd. Torej je postal prvotni slovar deskriptorjev aktivno orodje za kreiranje novih
variant (vendar žal le v rokah tistih, ki so za to usposobljeni). Perpetum mobila še vedno nismo iznašli. Še vedno
ni mogoče, da bi se stvari same od sebe bolje uredile, ne da bi vložili intelektualno delo. Še vedno ni mogoče, da
bi z mešanjem lahko prišli do višje urejenih struktur.
Ravno tovrstne značilnosti sistema pa so uporabljene za kontrolo baze podatkov, za projeciranje možnih rešitev,
za odločanje ali je kaj smiselno, pametno, neumno, nemogoče, itd.
Prvotna mnogoličnost (široka uporaba sinonimov, velikokrat zajemanje istih informacij = blebetanje) je
spravljena v potrebno smiselnost. Dodani pa so kazalci, kaj naj uporabljamo, kako naj kaj razdrobimo, kaj naj
bolj precizno, kaj manj precizno definiramo.
Poskušali smo se čim bolj otresti strokovne latovščine na posameznih področjih in uporabljati funkcionalne
opredelitve (morfološka metoda), pri tem pa omogočiti prehod iz strokovne latovščine v funkcionalna
poimenovanja.
Lep primer za tako mnogolikost je primer "cevnih hlač".
Primer izhaja iz nemščine "Rohrhose". V večini dobrih, obsežnih slovarjev ga boste zamanj iskali. Kaj to
pomeni?
Pomeni razcepitev pločevinaste cevi v dve cevi, krojenje pločevine za to, oblikovanje tako posameznih kosov,
kot tudi varjenje, da dobimo končen izdelek, ki ga je mogoče privarite kot vložek med eno cev z večjim premerom
in dve cevi z manjšima premoroma. V strokovnih krogih, ki se ukvarjajo z inštalacijami je pri nas izdelek pozna
pod nazivom "cevne hlače".
Kaj pa vidi Anglež, če mu pokažete tak izdelek:
- če deluje na istem področju (torej je konkurenca), bo temu rekel "jacket"
- če je splošni inženir bo temu rekel junction, distributor, plumbing,
- če je to na ladijskem dizelskem (dieselskem) motorju bo temu rekel "inlet collector" (čeprav bi moral
biti inlet distributor, saj dodeljuje zrak k posameznemu cilindru - valju). Zaneslo ga je pa zaradi tega,
ker je zelo podoben"outlet collec- torju", kjer je izraz morfološko pravilen, istočasno pa sta si oba
"collectorja" po izgledu zelo podobna).
(Opozarjamo: izrazi so preverjeni pri zastopnikih NISSAN, RENAULT, BMW, in pobrani iz njihovih
katalogov rezervnih delov)
- če se ukvarja s centralnimi kurjavami bo temu rekel "tube distributor", "plumbing"
- če ga pokažete znanstveniku, bo rekel, da je to bifurkacija, razvejitev, ....
- če se ukvarjajo s tem njihovi nemški konkurenti ali pa slovenski konkurenti ne mislite, da imajo kaj
slabšo domišljijo, vse polno je različnih izrazov tistega, kar si pod tem predstasvljajo.
Na koncu teh če-jev smo izgubili potrpljenje pri 251 rešitvah, kajti bilo nam je dovolj, saj se je problem še vedno
bolj odpiral.
V našem pojmovniku ga boste našli pod mnogo skromnejšo solucijo:

UVOD V POJME IN POIMENOVANJA TER TEZAVER
duplikacija, podvajanje, razdvajanje, razdeljevanje, delitve, razdelilniki, distributorji, razdelitve, razcepi, cepljenje,
razmnoževanje, ločevanje, bifurkacije, razvejitve, razcepitve, odcepitve, oddvajanje.
Mogoče pa bomo objavili nekoč tudi tistih 251 poimenovanj, ki jih vidijo Angleži, Američani, Nemci, Slovenci,
inštalaterji, mehaniki, varilci, konstruktorji, procesni inženirji, ko gledajo tak izdelek oz. je isti izdelek pokazan
različnim ljudem. Temu se v informacijski stroki reče kompresija pojmov (251 : 17), lahko pa mu strokovno rečete
tudi redundanca.
Ne mislite, da je katera koli stroka kaj manj blebetava.
Rezultat tega je, da "cevnih hlač" še vedno ne najdete, da Anglež še vedno ne najde svojega "jopiča", Nemec pa
ne svojih "hlač".
Fraze so bile ukinjene in prevedene v morfološke označbe (toplotna črpalka je postala "črpalka toplotna", čeprav
ni nikakršna črpalka). Pri tem se je seveda izgubila informacijska vrednost v angleščini, saj je ta koncentrirana na
nivoju višje, kamor pa slovar ne seže. Morate se torej posluževati baze podatkov, če hočete zadržati polno
informacijsko vrednost. V tem slučaju pa sta na informativnosti pridobili nemščina in slovenščina.
Striktno so postavljeni na prvem mestu "OBJEKTI" sledijo ATRIBUTI (značilnosti, dopolnitve, razvejitve,
podpojmi, podprocesi,......), kar je potrebno za računalniško procesiranje in striktnost uveljavljanja pravil, kar
omogoča procesiranje na nivoju umetne inteligence (ekspertni sistemi, fuzzy sistemi, kaotični sistemi,
nevronalne mreže, ... )
Čim bolj smo se poskušali držati pravil, da bo čim manj izjem, tako, da bomo nekoč v bodočnosti lahko s pravili
določali izjeme in napake, kar bo omogočilo nadaljnji kakovostni skok. Značilnosti posameznih baz smo
poskusili čim bolj poenotiti. Kontrolirane pojme (deskriptorje, pojme, ki so navedeni v tezavru DOMA kot
deskriptorji, ki se med dvema izdajama tezavra ne smejo spreminjati, ki jih imenujemo tudi kontrolirane pojme),
in proste pojme (to so tisti deskriptorji v tezavru DOMA, ki niso deskriptorji, ali celo tisti, ki jih sami uredimo po
danih zakonitostih in jih lahko poljubno dodajamo, vendar morajo biti od graditelja baze kontrolirani), smo
združili vse v kontrolirane pojme saj jih lahko vse dinamično kontroliramo in spreminjamo. V nekontroliranih
pojmih so ostali samo tisti pojmi, ki nekaj dodatno definirajo (UDK, akronimi = kratice).
Tako so poimenovanja postala bolj prilagodljiva. Vendar so tako stalno prisotne močne prepreke proti
blebertanju, širjenju števila pojmov, itd. N. pr.:
ležajni čep > čep ležajni
Kaj je to: štrcelj neke gredi na katerega ja postavljen ležaj, ali luknja, ki je z nečim zapolnjena in se temu reče
čep. Če rečemo čep, potem mora ta biti pozicioniran v luknji, ne pa da lahko opleta sem in tja, se pomika ?;".
longitudinalno, vrti ali kar koli se mu zljubi. Če je čep na nekaj pritrjen potem je štrcelj, če pa je v zraku, potem pa
ne more biti ležaj, saj mora ležaj prenašati sile (aksialne, vzdolžne). Čep lahko uporabimo za zapiranje soda, ne
pa za ležaj. Tako se pojem čep, ki predstavlja samo neko idealizirano predstavo in predstavlja pripomoček za
ponazoritev, pretvori v nekaj stvarnega, otipljivega, takega, kar je mogoče izdelati in bo izvajalo svojo celovito
funkcijo.
Ravno tako ni primerno poimenovanje čepasti tok. To naj bi bil tok, kjer se tekočina začne uparjati in kjer najprej
nastanejo majhni mehurčki (mehučkast tok), iz teh nastanejo večji mehurji, ko začne tekočine kipeti (mehurjast
tok), ko pa plinska faza na določeni dolžini cevi popolnoma zavzame celoten presek pa naj bi bil čepast tok. To
pa zato, ker ločuje plinasta faza v cevi druga dva dela, kjer je tekoča faza in s tem tekočini prehod iz enega dela v
drugi del. To povzroča določene anomalije, nevarnosti (eksplozije parnih kotlov, nezgode v jedrskih elektrarnah,
itd. in morajo biti preprečene s konstrukcijskimi in obratovalnimi ukrepi). Vendar se zaradi tega še vedno ni
menjala narava čepa (zamašek neke luknje je nekaj trdnega, kar preprečuje iztakanje tekočine, plina). Če bi
vprašali hidravličarja, kaj si pod tem poimenovanjem predstavlja, bi rekel, da je to verjetno tisti tok, ki ga ustvarja
lekaža, torej puščanje okoli čepa. To pa je nekaj popolnoma drugega kot pa prvotni pojem in njegovo
poimenovanje. Na koncu se odločimo da so vsi trije tokovi:
mehurčkasti tok, mehurjasti tok in čepasti tok samo en tok, t.j. mehurjasti tok, ne glede na velikost in količino
mehurjev (ne glede na razmerje uparjene in tekoče faze). Vzroka sta še dva: isto je narejeno v bazi DOMA, in
bibliografske baze se ne ukvarjajo s kvantifikacijskimi značilnostmi, če to ni nujno potrebno.
Skratka, s pojmi in njih poimenovanji se ne moremo igrati, ne moremo jih poljubno prenašati iz enega jezika v
drug jezik, z enega področja na drugo pod ročje, z ene uporabe na drugo, z ene vsebine na drugo, ne da bi pri
tem še kaj ukrenili:
- definirali njegovo vsebino,
- dali pojem na javno obravnavo,

- ga uveljavili v uporabi,
- prijavili na mesto kjer je možna koordinacija med posameznimi področji, jeziki, itd.
Zavedati se moramo, da pri poimenovanjih pojmov nismo prosti, da so posamezne dele pojmov lahko uporabili
že drugi, da lahko povzročimo nekomu škodo.
Torej naj bo pričujoče delo in objava obeh dveh dokumentov vzpodbuda k strokovni koordinaciji med posameznimi
področji, znotraj posameznih področij, med posameznimi jeziki.
Žal ne znajo niti Angleži niti Nemci slovensko, zato bo možna pot samo v eni smeri.
5. SESTAVA POJMOVNIKA IN TEZAVRA
Pojmovnik je sestavljen iz več delov:
- skupin pojmov ali njih delov (besed, korenov, itd., ki jih lahko uporabimo za računalniško procesiranje pri
tem so označeni:
$ pomeni okrajšavo, spredaj in/ali zadaj;
> razdrobi na bolj določene pojme, definiraj bolj natančno;
>> naslednji pojem zamenja predhodni pojem ali pojem zamenja naslednji pojem, išči pod naslednjim pojmom;
R sorodni pojmi (označeni tudi z "-")
S sinonimi, pojmi istega pomena (označeni tudi z "=")
K kazalci (označeni tudi z">>" in " > " )
D nemški deskriptorji
P nemški prosti pojmi (tudi oznaki > )
E angleški deskriptorji ali prosti pojmi
SN slovenski pojmi (če niso kot izhodiščni pojmi)
# pojem še nismo uspeli popolnoma urediti v enem izmed uporabljenih jezikov (podobno ????):
& ločuje (združuje) med seboj dva pojma v kompleksnejši pojem (dva deljena deskriptorja). Pojma sta si lahko
enakopravna, ali tudi ne.
, ločuje dva enakopravna deskriptorja, večinoma sinonima
?? homonimnost, ki jo moramo izločiti z ročnimi posegi
???? deskriptorji so pregledani, vendar čakajo na uskladitev z drugimi področji, bazami podatkov, proizvajalci,
itd.
>xxx< definicija ali pojasnilo
Poglejmo podrobnejšo razlago zgoraj navedenih pomenov:
Kako zapišemo nek kompleksen pojem ?? N. pr.:
" odstranjevanje industrijskih odpadkov na deponije "
odpadki industrijski, odstranjevanje odpadkov, deponije
poglejmo si najprej ustrezne gruče v pojmovniku
"odpadki", "odstranjevanje", "deponije"
odpadki 24
odpadki cestni 1
odpadki embalažni 4
odpadki galvanski 1
odpadki gospodinjski 11
odpadki industrijski 7
odpadki kablov 1

17 od 40
odpadki kemični 3 "
odpadki komunalni 7
odpadki kovinski 1
odpadki lakirniški 1
odpadki lesni 10
odpadki mešani 1
odpadki nesortirani 1
odpadki nevarni 1
odpadki organski 4
odpadki pirolize 1
odpadki plinski 1
odpadki polimerni 14
odpadki poljedelski 1
odpadki posebni 7
odpadki proizvodni 1
odpadki radioaktivni 3
odpadki rastlinski 1
odpadki Shredder 1
odpadki s shredderja 1
odpadki sortirani 2
odpadki škodljivi 2
odpadki tekoči 5
odpadki trdni 1
odpadki umazani 1
odpadki vodni 1
odpadki z olji 1
odpadki železni 2
odpadki žita 1
odstranjevanje dima 1
odstranjevanje dioksinov 1
odstranjevanje dolitkov 1
odstranjevanje embalaže 1
odstranjevanje fluorovod 1
odstranjevanje hidravlično 1
odstranjevanje kemično 1
odstranjevanje klora 1
odstranjevanje klorovodi 2
odstranjevanje kondenzat 4
odstranjevanje kovin 2
odstranjevanje lakov 5
odstranjevanje materiala 10
odstranjevanje maziv 2
odstranjevanje mehanično 4
odstranjevanje motenj 4
odstranjevanje mulja 3
odstranjevanje NOx 5
odstranjevanje napak 17
odstranjevanje napak samodejno 1
odstranjevanje napak sprotno 1
odstranjevanje napetosti 7
odstranjevanje napetosti 1
odstranjevanje nečistoč 4
odstranjevanje oblog 1
odstranjevanje odpadkov 22
odstranjevanje odrezkov 15
odstranjevanje ogljikovodikov 1
odstranjevanje hidravlično 1
odstranjevanje kemično 1 r
odstranjevanje klora 1
odstranjevanje klorovodikov 2
odstranjevanje kondenzat 4
odstranjevanje kovin 2
odstranjevanje lakov 5
odstranjevanje materialov 10

lO odstranjevanje maziv 2
odstranjevanje mehanično 4
odstranjevanje motenj 4
odstranjevanje mulja 3
odstranjevanje NOx 5
odstranjevanje napak 17
odstranjevanje napak samodejno 1
odstranjevanje napak sprotno 1
odstranjevanje napetosti 7
odstranjevanje napetosti 1
odstranjevanje nečistoč 4
odstranjevanje oblog 1
odstranjevanje odpadkov 22
odstranjevanje odrezkov 15
odstranjevanje ogljikovo 1
odstranjevanje ogorine 3
odstranjevanje oksidov 1
odstranjevanje olja 7
odstranjevanje ozkih grl 1
odstranjevanje pepela 1
odstranjevanje polimerov 1
odstranjevanje pomanjklj 1
odstranjevanje poškodb 1
odstranjevanje preprek 1
odstranjevanje računalni 1
odstranjevanje razpok 1
odstranjevanje rekurzij 1
odstranjevanje rje 1
odstranjevanje silikatov 1
odstranjevanje smrada 1
odstranjevanje snovi 2
odstranjevanje srha 32
odstranjevanje srha avtomatično 6
odstranjevanje srha brusno 2
odstranjevanje srha elek 3
odstranjevanje srha frezalno 1
odstranjevanje srha lasersko 1
odstranjevanje srha lukenj 2
odstranjevanje srha magnetno 1
odstranjevanje srha mehanično 4
odstranjevanje srha ohišij 1
odstranjevanje srha pločevine 2
odstranjevanje srha robotizirano 10
odstranjevanje srha s kr 1
odstranjevanje srha termično 3
odstranjevanje srha ulitkov 5
odstranjevanje srha varjenja 1
odstranjevanje srha ventilov 1
odstranjevanje srha zobnikov 1
odstranjevanje tujkov 1
odstranjevanje vode 4
odstranjevanje vzrokov 1
odstranjevanje zapor 1
odstranjevanje žlindre 1
deponije 18
deponije reaktorske 1
deponije snovi 1
deponije sodobne 2
deponiranje katodno 1
deponiranje odpadkov 10
Vidimo, da si poleg tistega, kar smo iskali, lahko še podrobneje izberemo. Torej so tako vsi trije izbrani pojmi
dokaj široki pojmi. Nekaj je za naš primer primernih, nekaj ne. Izberemo si tiste, ki nam najbolj ustrezajo.

odpadki industrijski 7
odstranjevanje odpadkov 22
deponije 18
V tezavru (slovarju) pa najdemo:
D Abfall (Fertigung) > Industrieabfall
D Abfallbeseitigung > Müllbeseitigung
D Müllbeseitigen > Müllbeseitigung
D Müllbeseitigung
E waste disposal
E garbage disposal
SN odstranjevanje odpadkov
P Abfallbeseitigung
E waste disposal
SN odstranjevanje odpadkov
D Industrieabfall
E industrial wastes
SN odpadki industrijski
D Mülldeponie
E refuse dump
E dumping ground
SN deponije
5.1. SORODNI POJMI
Sorodnost med več pojmi, predvsem takrat, kadar so to morfemi, označujemo tudi z "-" (- karakteristike,
lastnosti, značilnosti):
R refleksija
R odboj
Refleksija je včasih odboj, včasih pa tudi ne.
Poglejmo kaj to pomeni v angleško-slovenskem slovarju:
refleksija je reflection) == odsev, odraz, odboj, odbijanje (svetlobe, toplote, ...), posledica, vpliv, refleks, premišljevanje,
razmišljanje, misel, modra beseda, presoja, obdolžitev, očitek, neugodna sodba, graja, slaba luč, sramota,
Torej lahko pomeni to marsikaj, pod tem lahko ob različnih povezavah, odnosih, kontekstih dobimo popolnoma
različne pojme, dostikrat tudi popolnoma nasprotne, n. pr. v pojmu:
"sofisticirana rešitev" smo mislili, da je to plemenita, kakovostna, pametna, poduhovljena rešitev. Če pa pogledamo
v slovar bomo pa bomo dobili pod:
"sophisticated solution", kar naj bi bil prevod zgornjega pojma oz. naše predstave:
sophist: lažni modrijan, dlakocepec,..
sophistic(al): prebrisan, goljufiv, slepilen, dlakocepski
sophisticated: iskrivljen, popačen, spreobrnljiv, pokvarjen, enostaven (primitiven), nenaraven, izumetničen,
namenoma delati napačne sklepe, 2.(redko) izkušena oseba.
Torej naš namen, ko smo mislili, da bomo predstavili neko rešitev kot plod dela neke izkušene osebe, ki je
podala zelo kakovostno rešitev, je pri Angležu ravno nasproten: on si pod tem lahko predstavlja neko slabo,
nesprejemljivo rešitev (ni pa nujno, odvisno je od konteksta).

Tovrstno problematiko prenosa informacij iz enega jezikovnega, kulturnega, civilizacijskega, strokovnega, itd.
področja v drugega moramo torej temeljito obvladati, če želimo, da ne bodo učinki ravno nasprotni od tistih, ki
smo si jih mi predstavljali.
Da bi to čim bolj preprečili, smo se poskušali ogniti takim pojmom, torej jih nismo uporabljali in jih tudi vam ne
priporočamo.
Kje tiči zajec ?????
Angleški kulturni, civilizacijski razvoj je potekal dokaj samostojno, ločeno na otoku. To se obvezno odraža tudi
na jeziku, zaznavanju, dojemanju, razumevanju posameznih pojavov. Velika Britanija je že pred začetkom našega
štetja pripadala (deloma) rimskemu imperiju, nanjo so se naselila germanska plemena (Angli in Sasi), naselili so
se tudi Normani, naselili so se tudi črnci v tem stoletju, ljudje iz bivših britanskih kolonij itd. Vse to vpliva na jezik
kot celoto. To pa velja za vsak jezik, saj so ljudje različnih kultur, različnih jezikov, različnih znanj, itd. med seboj
komunicirali in se sporazumevali. To sporazumevanje pa je vodilo do neprestanega prilagajanja, s tem pa do
jezika, kakšnega danes poznamo pod pojmom "angleščina".
Nobeden jezik se ne more otresti svoje zgodovine. Ta je vedno pustila v jeziku ostanke, pa tudi v glavah ljudi, ki
te jezike govorijo.
Te probleme pa lahko rešujejo potem razne stroke, in imajo lahko tudi dokaj nasprotne (paradoksalne) rešitve.
Če rešuje ta problem jezikoslovje, dobimo slovarje, za katere pa nikoli ne vemo kako se obnesejo v dejanskem
svetu, saj padamo v nasprotujoče si rešitve. Če rešuje ta problem komunikologija, išče predvsem kakovost
prenosa celotnega smisla sporočila in je ne zanimajo posamezni pojmi, če ga obdeluje informatika, ga poskuša
reševati tako, da bo pri tem uporabljala lahko računalnike (informatika je po večini definicij uporaba računalnika
za obdelavo informacij), če ga rešuje psihologija vidi predvsem pojave v premišljevanju, če se ga loti filozofija......
Skratka s tem problemom se ukvarja nešteto znanstvenih disciplin, ki imajo različna orodja, različne namene,
cilje, itd. Problem torej še daleč ni enostavno rešljiv, rešitve niso dokončne, lahko so samo subjetivno boljše ali
slabše. S tega vidika vidimo tudi naša prizadevanja. Naši pristopi so predvsem informatični, so plod gradnje baz
podatkov, tako baz, ki se ukvarjajo z literaturo, kot baz, ki vsebujejo podatke o izdelkih (fizičnih in umskih). Torej
je neka knjiga po eni strani literatura, po drugi strani pa izdelek s katerim rokujemo, manipuliramo, operiramo.
Razvoj posameznih znanosti in informacijskih sredstev v zadnjih sto letih je pripeljal do hitrega spreminjanja
celotnega področja.
Od klinopisa do abecede je poteklo 4000 let, od abecede to tiska 3000 let, od tiska do telegrafa 400 let od
telegrafa do radia 50 let, od radia do računalnika .... Čas se vedno bolj komprimira.
5.2. ZAZNAVANJE, DOJEMANJE, RAZUMEVANJE, OBVLADOVANJE, .....
Baze, ki so se začele graditi pred nekaj desetletji, se danes med seboj močno razlikujejo. Diverzifikacijski procesi
so bili zelo močni. Po drugi strani pa je standardizacija prispevala k poenotenju na posameznih ravneh. Pričujoče
delo je plod delovanja predvsem na naslednjih ravneh:
statistični, nivoji posameznih znakov, kod, .................
sintaktični, povezave statističnih enot med seboj
semantični, pomena teh povezav
pragmatični, učinkov teh povezav
apobetični, namenov ali posledic teh povezav,
vse te ravni se nekajkrat ponovijo:
v sloju posameznih signalov (ki jih ne obravnavamo)
v sloju posameznih pojmov (ki so center obravnave)
v sloju posameznih zapisov ( - '' - )
v sloju posameznih baz podatkov ( - '' - )
v sloju posameznih gostiteljskih sistemov
itd.
v sloju posameznih signalov:
statistični nivo

sintaktični nivo
semantični nivo SIGNALI (ne obravnavamo)
pragmatični nivo
apobetični nivo
==========================
v sloju posameznih pojmov :
statistični nivo
sintaktični nivo
semantični nivo ZNAKI, KODE, SIMBOLI, GLASOVI
pragmatični nivo
apobetični nivo
==========================
v sloju posameznih zapisov:
statistični nivo
sintaktični nivo
semantični nivo BESEDE, POJMI, POMENI pragmatični nivo
apobetični nivo
==========================
v sloju posameznih baz podatkov
statistični nivo
sintaktični nivo
semantični nivo ZAPISI
pragmatični nivo
apobetični nivo
=========================
v sloju posameznih baz podatkov
statistični nivo
sintaktični nivo
semantični nivo BAZE PODATKOV
pragmatični nivo
apobetični nivo
========================
statistični nivo
sintaktični nivo
semantični nivo PONUDNIKI, GOSTITELJI (HOST & VENDOR)
pragmatični nivo
apobetični nivo (ne obdelujemo)
Če pa posameznih slojev ne obdelujemo, ne pomeni, da ne obstajajo. Že sedaj so evidentirani vplivi iz štirih
slojev pod tistim, ki jih obravnavamo (standardni model struktur materije in energije: vesolje, galaksije, osončje,
Zemlja, fizikalna stanja, kemična stanja, zmesi (zlitine), spojine, molekule, atomi, jedrski delci, subatomarni delci,
kvarki) ter standardni model človeško in procesno pogojenih delitev (družbeni sloj, podjetniški sloj,
informacijski, organizacijski, motivacijski in funkcionalni sloj).
Baza MECH zajema skoraj vse nivoje, vendar so populacije informacij osredotočene na strukture, stanja, značilnosti,
procese, itd. na področju strojništva. Torej strojništvo ni nekaj ločenega od ostalega, temveč integralni del
celote.
Kaj torej ta delitev pomeni:

V angleščini, ki je grajena predvsem frazno pomeni, da je večino informacijske vsebine skrite na nekem drugem
nivoju, kot v nemščini, ali slovenščini. Pri tem pa moramo primerjati posamezne pojme med seboj. Zato tudi
nastajajo taki problemi, ki jih ni mogoče zadovoljivo rešiti, če se ne omejimo na ožje pomene posameznih
pojmov in pri tem uporabimo sistematične rešitve.
"lean production" prevajajo Nemci na dva načina: Magerfertigung, Magerproduktion in Schlankfertigung,
Schlankproduktion. Sklep: Mager = Schlank, mršavo = vitko.
mršava kobila ni nič vredna, saj je podhranjena in je ne moremo porabiti ne za delo, ne za meso;
mršava deklina ?????
vitka manekenka = mršava manekenka, to bi še nekako prenesli.
Vitko dekle pa je ideal dekleta v moškem svetu, zato bi vse ženske rade dajale tak dojem (nobena se ne stara, kajti
dekle je samo mlada ženska, ne smejo pa tudi kazati preveč kosti in mišic, da nebi izpadle mršave (podhranjene).
Mršava podjetja niso nič vredna saj so podhranjena in ne morejo dajati rezultatov, mršava proizvodnja enako.
Vitka podjetja pa so ideal, saj so prilagodljiva, gibka, učinkovita, ..............
Razlike v značilnostih ni, oba dva pojma imata iste značilnosti, vendar popolnoma nasproten dojem. Obe zvrsti
podjetij delata isto, uspeh pa je različen.
Mečeta ljudi na cesto, avtomatizirata proizvodnjo, uporabljata moderne proizvodne metode, sredstva, itd.
Razlika je samo v MERI, in IMPLEMENTACIJI, tako kot pri snoveh: v primernih količinah so zdravila, v premajhnih
ne delujejo, v prevelikih pa so strup. Zdravila moramo jemati ob pravem času, ne pa kadar se nam ljubi (ne
prezgodaj - ne prepozno, ob primernih časovnih razmakih, itd.
Razlike torej niso v tistih značilnostih, ki jih vsi takoj opazimo, vidimo, razumemo, obvladamo, temveč v tistih, ki
zahtevajo dolgočasno opazovanje, veliko izvedenskega znanja, itd.: dinamiki, prevzemanju tveganja,
predvidevanju kaosa, predvidevanju zvrsti in količine učinkov, itd. Torej so odvisne predvsem od kakovosti
okolja v katerem se to odvija od vrha (overheada) in lastnosti substitutov. Tako proizvodnjo zmorejo samo
podjetja s kakovostnim osebjem na vseh nivojih podjetja. Tam kjer je šibko mesto, tam učinki odtekajo, celotno
podjetje pa deluje tako, da kot celota dosega učinke najšibkejšega mesta.
Torej določenih pojmov ni mogoče poenostaviti, saj kompleksne značilnosti ni mogoče nadomestiti z zbirom
posameznih značilnosti. Pojmi so v tezavru (slovarju) deljeni na čim bolj primitiven oblike, njih kompleksnost pa
je določena tako, da so pripadajoči pojmi povezani z znakom AND "&" .
Zaman skušajo Američani s svojim smislom za poenostavljanje (in kot posledica tega prirejenem načinu
mišljenja in delovanja) dojeti japonske principe delovanje, kajti Japonci vzamejo kompleksnost kot stvarnost in
vedno delujejo na tistem nivoju kompleksnosti, ki je potreben, da je rešitev kakovostno rešena. Japonci so se
naučili shajati z 12.000 simboli, ki jih lahko zajamejo s 16-bitno kodo; Američani uporabljajo ASCII kodo (7- bitno
kodo) za svojo abecedo. Pri enostavnih operacijah imajo prednost Američani, pri kompleksnih Japonci). Svet pa
postaja vsak dan bolj kompleksen.
Zaman se trudimo z našimi računalniki, ki so bitno orientirani (osnovni princip je 1-0) dojeti delovanje možganov,
ki so kvintetno orientirani (osnova je ogljik ali celo žveplo, ki sta štirivalentna). Gostota pakiranja informacij je v
živem svetu že v sami osnovi veliko večja, pač pa ni enoznačna. Ni mogoče substituirati dveh značilnosti, ker
zahteva celotna preobrazba poleg tega tudi načrt preobrazbe.
Po statistični metodi izračunavanja, bi rabili za ureditev Rubikove kocke s 6 barvami in 5 razdelbami stranic (25
ploskvic na eni ploskvi kocke) iz katere koli poljubne razporeditve posameznih ploskvic, v stanje, kjer so vse
barve na ploskvi enake, 42 let, če bi to delali vsak delovni dan po 8 ur.
Paradoks temu je, da dobro izvežban človek reši tak problem vedno preje kot v petih minutah, kar se je pokazalo
na tekmovanjih.
TOREJ TA PROBLEM NI REŠLJIV SAMO S POJMI IN NJIH POIMENOVANJI. ZATO BAZE PODATKOV ZA T A K E
PROBLEM NISO OBČUTLJIVE.
Na koncu je v bazi vseeno, ali rečemo vitka proizvodnja, ali mršava proizvodnja, saj ta razlika v bazi ni ločljiva.
Ločijo jo predvsem ljudje, ki dolgo časa opazujejo in natančneje določijo dejansko stanje.

5.3. SOCRATES
Zgornja spoznanja so vodila do tega, da je bil uveden sistem SOCRATES (Specialized Organization,
Communication, Research & development, Automation, Texturing and Evaluation System). Ta določa v kašnem
zaporedju morajo biti napisame posamezne značilnosti, ki so zajete s posameznim pojmom, kateri pojmi morajo
biti v določenem zapisu, kateri pojmi manjkajo, koliko je zapis nedoločen, napačen, zanikrn, ..
V sistemu SOCRATES je zaželjena delitev pojmov na podpojme. Kaj to pomeni ?????
Pojmovnik pravi:
vlečni stroji ... uporabi: stroji vlečni
kaj je celoten pomen pojma:
1. pojmovni sloj, statistični nivo: vlečni, stroji'
2. pojmovni sloj, sintaktični nivo: stroji vlečni, vlečni stroji
3. pojmovni sloj, semantični nivo: pomen obeh je isti
4. pojmovni sloj, pragmatični nivo: ne dosega
5. pojmovni sloj, apobetični nivo: če že prejšnjega nivoja ni dosegalo, kako bo pa tega.
vlečni stroji, ali stroji vlečni pa imajo še vedno dva pomena:
ali so to vlačilci, traktorji, lokomotive, .................
ali pa stroji za preoblikovanje (globoki vlek, plitki vlek, ...
torej je problem rešljiv na več načinov:
- ali dodamo pojmu dodaten atribut: stroji vlečni transportni, stroji vlečni preoblikovalni
- ali dodamo nadrejeni pojem v oklepaju stroji vlečni (transport), stroji vlečni (preoblikovanje)
- ali prenesemo definicijo navzgor na sloj zapisa stroji vlečni, transport, stroji vlečni, preoblikovanje
varianta: stroji vlečni, stroji transportni, stroji vlečni, stroji preoblikovalni
- ali pa jih postavimo kot pogojno vezani pojem: stroji vlečni & transport, stroji vlečni & preoblikovanje
varianta: stroji vlečni & stroji transportni, stroji vlečni & stroji preoblikovalni
kar pa ni dopustno niti v bazi MECH, niti v DOMA, lahko pa to naredimo v slovarju, tezavru, pojmovniku, ki
nimajo direktne povezave z bazami in so drugače strukturirani kot same baze.
Obe dve bazi (MECH in DOMA) imata grajeno deskriptorsko polje tako, da so posamezni deskriptorji med seboj
enakovredni, enakopravni. Bazi MECH smo po l. 1989 dodali še dodaten pomen, ki je definiran s sistemom.
SOCRATES:
Sl.1. SISTEM COCRATES
ADAPTACIJA (zunanjim in notranjim zahtevam,
odstopkom, itd.)
B VZROKI, možnosti, vzpodbude, zgledi, vzniki
C KONTROLA
E POSLEDICA, nameni, učinki
G CILJI, PONORI, izdelki
P PROCESI
R IZVORI

Pri zajemanju podatkov začnemo nabirati najprej izvore, nato procese, ponore in cilje, vzroke in vznike, posledice
in namene, kontrole in zunanje vplive ter na koncu adaptacije. To nam na eni strani omogoča da kontroliramo
vsebino,če nismo kaj izpustili, lahko pa s tem ocenjujemo popolnost dokumentov, njih kakovost, saj lahko
primerjamo zajete strukture s strukturami v pojmovniku, kjer so razvrščene tako, da vidimo celotno že preje
zajeto strukturo posameznega pojma, njegovo kompleksnost itd. Popolnoma enako lahko naredimo z nekim
problemom, če ga definiramo z ustreznimi pojmi, ki jih povežemo z operatorji. Tako dobimo že objavljene in
zbrane rešitve v bazi podatkov.
Kot smo preje omenili, so v bazah vsi pojmi enakovredni. Ker pa imajo posamezni jeziki pojme raztresene po
različnih nivojih in slojih, povezujemo vezane pojme (kompleksne pojme) med seboj z znakom "&" (AND). N.pr.:
kondenzacija plinov & plini odpadni
D >
E exhaus gas condensing izmenjevalniki toplote & izmenjevalniki cevni
D Rohrwarmetauscher
E tube heat exchangers...izmenjevalniki toplote & izmenjevalniki cevni & cevi rebraste
P Rippenrohrvarmetauscher
E finned tube heat xchangers
Te zadnje definicije boste našli v tezavru, ki je večjezikoven in se nanj postavlja drugačne zahteve (večjezikovna
izravnava pojmov, pojmi naj bi tako v sestavi, kot tudi posamezni pojmi, ne menjali svoje informacijske vsebine
če povemo isto v angleščini, nemščini ali slovenščini, torej naj bi bilo omogočeno računalniško prevajanje in
predstavitve posameznih zapisov v različnih jezikih. V pojmovniku, ki je slovensko usmerjen, pa ti pojmi
nastopajo, kot deljeni kompleksni pojmi, torej vsak za sebe in so pri abecednem urejanju daleč narazen...
Prejšnje definicije pa boste našli v pojmovniku, ki naj bi bil REPREZENTATIVNA PREDSTAVITEV VSEBINE BAZE
PODATKOV na vseh nivojih v pojmovnem sloju (ta ima statistični, sintaktični in semantični nivo, nima pa
pragmatičnega in apobetičnega nivoja, ki nastopata šele v višjih slojih).
Vidimo, da značaj nemščine, ki lahko povezuje pojme v dolge enobesedne pojme, ki so lahko zelo kompleksni, ni
mogoč v angleščini ali slovenščini, ki take pojme deli. N. pr.:
"eksperni integrirani fleksibilni obdelovalni sistemi" kot kompleksen pojem moramo deliti na posamezne
smiselne celote. Pri tem je seveda možno kar precej kombinacij:
- sistemi expertni, sistemi integrirani, sistemi fleksibilni, sistemi obdelovalni
- sistemi expertni obdelovalni, sistemi fleksibilni integrirani
Navaditi se moramo torej na nepopolnost, defektnost sistemov, večoblikovnost in te dojemati kot nekaj
vsakdanjega. Istočasno pa se moramo prizadevati, da bi te nepopolnosti, defekte poskušali držati v nekih
smiselnih mejah, da bi od tega sploh imeli koristi. Ta prizadevanja pa zahtevajo stalno dodatno delo, stalne
izboljšave tako struktur, kakor tudi procesov in stanj. K tem izboljšavam pa pripomorejo lahko največ uporabniki,
ki javljajo svoja opažanja, mnenja, napake izdajatelju tega dokumenta.
5.4 POMEN POSAMEZNIH POJMOV
V strokovni praksi srečate za posamezen pojem zelo različna poimenovanja, n. pr.
V Strojniškem vestniku najdete vedno poimenovanje "prilagodljivi obdelovalni sistemi" kaj pomeni
ta pojem ?????
kaj pomeni pojem "prilagodljiv" ? V nemščini pomeni ta pojem anpassbar, v angleščini adaptive vendar se vsi
sistemi, ki jih Strojniški vestnik opredeljuje z "prilagodljiv" v zunanjem svetu imenujejo "fleksibilni". Zakaj pa se
ne imenujejo "anpassbare Systeme" ali "adaptive systems" ?
kaj pomeni pojem "fleksibilen" ?
v slovarjih najdemo:
1. pojem fleksibilen obstaja v vseh treh jezikih kot enak in ima v vseh treh jezikih isti pomen.
2. pojem je homonim, saj ima več različnih pomenov: gibek, gibljiv, gibčen, prilagodljiv, upogljiv, ubogljiv,
voljan, okreten, ............

3. pojem prilagodljiv je rezerviran za adaptivne sisteme, ki jih krmilijo AC krmilja (Adaptive Controls), ki prilagajajo
n.pr. režim odrezavanja optimalnemu parametru (maksimalni odvzeti material, maksimalna hitrost, optimalna
površina, minimalni čas obdelave, minimalni stroški)
4. dilema je, ali so lastnosti, ki jih našteva točka 2. prisotne kot kompleks (vse hkrati),ali si jih lahko poljubno
izbiramo, ali zadovoljuje lahko več teh značilnosti vendar ne vse.
5. zakaj pojem sploh posloveniti, če pa s tem izgubimo izrazno sposobnost in otežkočamo prenos informacij
med ljudmi z različnim občevalnim jezikom in različnim razumevanjem istega problema.
ODLOČIMO SE:
FLEKSIBILNI SISTEMI BODO OSTALI FLEKSIBILNI SISTEMI in ne PRILAGODLJIVI SISTEMI, GIBKI SISTEMI,
GIBČNI SISTEMI, UBOGLJIVI SISTEMI, OKRETNI SISTEMI, VOLJNI SISTEMI, itd.
s tem ne prejudiciramo odločitev lastnosti teh sistemov niti kakovostno, niti količinsko (koliko so gibčni, kako so
gibčni, itd.
Zavedati se moramo, da "Strojniški vestnik" posreduje sporočila (ne pojme) v naravnem strokovnem jeziku, kjer
lahko iz vsebine celotnega članka lahko izluščite, kaj pojem s katerim operira dejansko pomeni, saj so objekti
dostikrat celo grafično predstavljeni (risbe, slike). V pričujočem dokumentu, pa morajo biti pojmi predstavljeni
tako, da bo čim manj zmešnjave, čim manj transformacijskega dela (vsaka transformacija ima svojo
redundanco), da bodo pojmi sami po sebi jasno in nedvosmiselno predstavljivi.
Če želi jezik, ki naj se splošno uporablja (naravni komunikacijski jezik) vse posloveniti, to v našem slučaju ni
primarni cilj.
Če se pojem "senzor" prevaja s pojmom "zaznavalo", potem je to možno v naravnem jeziku. V specialnem
informacijskem jeziku pa pomeni:
- tipalo merilno (Messfühler - ????? sensor),
- dajalnik merilni (Messgeber - transmiter),
- tipalo merilno (Messtaster - measuring palp, palpus),
- zaznavalo merilno (Messwertaufnehmer - measuring receiver)
- element zaznavalni (Senzorelement - sensing element)
- komponenta zaznavalna (Senzorkomponente - sensing component)
- trasnsmiter merilni (Transmitter - transmiter)
torej izvedbeno in po načinu delovanja nekaj zelo različnih objektov, z zelo različnimi značilnostmi (s tem pa tudi
funkcijami). V našem slučaju so senzorji razumljeni tako, kot jih razumeva angleščina, dodane so jim njihove
funkcije, značilnosti, podureditve, nameni).
5.5. VRSTNI RED POSAMEZNIH BESED V POJMU
Poizkusimo, kaj bi dobili če bi vrstni red besed v pojmu zamenjali:
črpalk*karakteristike*
črpalk*značilnosti*
materialov*karakteristike*
materialov*značilnosti*
montaže*značilnosti*
montažne*karakteristike*
objektov*karakteristike*
objektov*značilnosti*
procesov*karakteristike*
procesov*značilnosti*
proizvodne*karakteristike*
proizvodne*značilnosti*
prostora*značilnosti*
prostorov*karakteristike*
razvoja*karakteristike*
razvoja*značilnosti*
sistemov*značilnosti*
sistemske*karakteristike*
spajancev*značilnosti*
spajanja*karakteristike*
spojev*značilnosti*
tehnične*karakteristike*

tehnološke*značilnosti*
toplotne*karakteristike*
toplotne*značilnosti*
trgov*karakteristike*
tržne*značilnosti*
Vidimo, da dobimo zelo podobne pojme. To podobnost izkoriščamo za gručanje izdelkov, saj potem iz teh
tvorimo enotna poimenovanja posameznih gruč, kjer posamezni pojmi pomenijo isto, ali skoraj isto. Razlike so
ponavadi zanemarljive: aktivna in pasivna oblika, glagolska in samostalniška ali pridevniška oblika istega
pomena, ednina ali množina, itd.
značilnosti prostora*značilnosti prostorov
karakteristike montažne*karakteristike montaže
karakteristike sistemske*karakteristike sistemov
5.6. ZVRSTI POJMOV Oglejmo si najprej nekaj primerov: = karakter izdelkov, značaj izdelkov (sinonimi)
- karakteristike, lastnosti, značilnosti (sorodni pojmi)
- pomeni ni enako, je pa podobno, sorodno
- baze >, biblioteke >, kartoteke >, katalogi >, liste >, seznami >, zbirke >, zbirniki >,
Včasih so si pojmi zelo podobni, včasih manj. Karakter izdelkov je lahko res značaj izdelkov, lahko pa bi bil tudi
položaj, kakovost, namen izdelkov. Vendar imamo za vse te izraze specializirane pojme, ki točno opredeljujo
specializirano značilnost.
N. pr.:
oblike dela*
oblike delcev*
oblike delov*
oblike kompleksne*
oblike komplicirane*
optimiranje gospodarnosti*7
optimiranje gospodarsko*4
optimiranje gospodarstva*1
Torej se v bazi posamezni pojmi še posebej profilirajo, glede na svojo vsebino. Baza sama profilira, izostri
pomen posameznih pojmov, da jih lahko ločimo enega od drugega, ter da lahko ločimo njih značaj.
HOMONIMI IN SINONIMI:
Pojavijo se pojmi, ki v različnih povezavah lahko dobijo različen pomen. Opredelitev ga dopolnjuje. Iz pojmovnika
dobimo:
biblioteke CAD
katalogi CAD
baze CAD
lahko pa bi bile tudi, a jih ni v pojmovniku:
zbirke CAD (zbirke funkcij, zbirke metod, zbirke nalog, zbirke plačil, zbirke podatkov, zbirke vzorcev) te bi lahko
tvorile bazo CAD, ki ima lahko vse te zbirke - zbirniki CAD (podobno) kartoteke CAD (podobno) seznami CAD
(podobno: seznami dokumentov, seznami kratic, seznami predavanj)
liste CAD (kosovnice ???)
(liste delov, liste objektov, liste preskušanja, liste prioritet, liste sredstev, liste zasedenosti, liste značilnosti - vse
to bi lahko uporabili)
listine CAD (protokoli ???)
literatura CAD ..........................
dokumentacija CAD ...........................
Vidimo, da imajo nekateri pojmi drugačno, specifično poimenovanje, ne pa tako, kot bi ga morfološko lahko
pričakovali. Zato moramo stroko dobro obvladati, da si pod tem nekaj predtavljamo.

5.7. SPECIFIČNE GRUČE PODATKOV IZ POJMOVNIKA:
"BIBLIOTEKE"
- pomeni računalniške sezname s tekstovnimi in grafičnimi opisi knjižnice
- pomeni knjižnice v klasični obliki kot knjičnica fakultete za strojništvo, CTK (Centralna Tehnična Knjižnica),
NUK, itd.
- pojem dobi specifični pomen, ki je uporabljen samo v teh okoliščinah, ki so razvidne iz pregleda tega pojma
Podoben pojem so katalogi: za te ni nujno, da so z grafičnimi prikazi (lahko pa tudi so). Ti tudi večinoma niso na
razpolago v računalniški obliki kot baze podatkov, kot so to bibliotečne kartoteke.
biblioteke CAD
biblioteke CAD-CAM
biblioteke delov
biblioteke geometrij
biblioteke orodij
biblioteke programov
biblioteke risb
biblioteke simbolov
biblioteke vpenjal
in
funkcije bibliotek
uporaba bibliotek
Podobno tudi druge gruče:
katalogi
katalogi CAD
katalogi cen
katalogi izdelkov
katalogi klasifikacijski
katalogi kombinacijski
katalogi komponent
katalogi konstrukcijski
katalogi kriterijev
katalogi materialov
katalogi mikrofilmski
katalogi napak
katalogi nevarnosti
katalogi oblik
katalogi orodij
katalogi papirni
katalogi podatkov
katalogi podjetij
katalogi pravil
katalogi primerov
katalogi proizvajalcev
katalogi publikacij
katalogi računalniški
katalogi rešitev
katalogi softverja
katalogi storitev
katalogi strategij
katalogi strojev
katalogi stroškov
katalogi ukrepov
katalogi zahtev
-------------------------
baze asociativne
baze atributne
baze bibliografske
baze CAD
baze centralne
baze časov

aze distribuirane
baze dobaviteljev
baze enciklopedične
baze enotne
baze faktografske
baze faktov
baze funkcijske
baze geometrične
baze gonil
baze hierarhične
baze integrirane
baze inteligentne
baze inženirske
baze izdelkov
baze izpadov
baze javne
baze jezikovne
baze kolektivne
baze materialov
baze metod dela
baze mikroračunalniške
baze metod"baze NAG
baze nadpodjetniške
baze modelov
baze mrežne
baze multiuser
baze napak
baze nestandardne
baze nestrukturirane
baze normalij
baze numerične
baze objektov
baze opozoril
baze orodij
baze patentne
baze podatkov
baze podatkov CAD
baze podatkov CAD-CAM
baze podjetniške
baze pojmov
baze polnotekstovne
baze poslovne
baze postrelacijske
baze pravil
baze privatne
baze programov
baze proizvodne
baze relacijske
baze risb
baze robotov
baze skupne
baze slik
baze standardne
baze storitev
baze stroškov
baze strukturirane;
baze tehnične
baze tehnološke
baze tenzorjev
baze terminološke
baze topološke
baze ukrepov
baze vmesne
baze znanja

zbirke funkcij
zbirke metod
zbirke nalog
zbirke plačil
zbirke podakov
zbirke vzorcev
zbirniki podatkov
kartoteke
kartoteke obdelav
seznami dokumetov
seznami kratic
seznami predavanj
liste
liste delov
liste objektov
liste preskušanja
liste prioritet
liste signalne
liste sredstev
liste zasedenosti
liste značilnosti
listine
listine patentne
literatura
literatura fantastična
literatura strokovna
dokumentacija
dokumentacija delavniška
dokumentacija delovna
dokumentacija inženirska
dokumentacija izdelka
dokumentacija izvedbena
dokumentacija konstrukcijska
dokumentacija merilna
dokumentacija o kakovosti
dokumentacija operativna
dokumentacija orodna
dokumentacija planirna
dokumentacija podatkovna
dokumentacija preskusna
dokumentacija programska
dokumentacija proizvodna
dokumentacija projektna
dokumentacija prototipna
dokumentacija razvojna
dokumentacija sistemska
dokumentacija skladiščna
dokumentacija tehnična
dokumentacija znanja
dokumenti delovni
dokumenti evropski
dokumenti fotografski
dokumenti grafični
dokumenti izhodni
dokumenti proizvodni
dokumenti razni
dokumentiranje
dokumentiranje meritev
dokumentiranje podatkov
dokumentiranje programov

Torej tudi gruče same dopolnjujejo pojmovno vsebino s svojim obsegom in strukturo. Iz samih gruč je razvidna
specializacija, diferenciacija, ... nekega pojma.
Vidimo, da bi nepazljiva oseba kaj hitro lahko posamezen pojem napačno poimenovala, kar se tudi zelo pogosto
dogaja.
VEZANI POJMI Pojme, ki imajo enako drugo ali naslednjo besedo imenujemo vezane pojme. Pri vezanih pojmih
nastopi presečišče pojma na morfemu tega pojma. Morfemi povezujejo pojem na drug način kot objekti. morfemi
povezujejo predvsem vse pojme iste značilnosti, istega izvora in slično in ne tako kot jih povezujejo objekti.
Objekti, ki imajo isto poimenovanje se postavijo pri sortiranju v svojo gručo, kar pa ni nujno za morfeme.
Za primer poiščimo morfem "Matching"
algoritmi Matching
problemi Matching
sistemi Matching
tehnika Matching
NADREJENI POJMI
Če nastopajo enaka poimenovanja na različnih področjih, potem dodamo osnovnemu pojmu še nadrejeni pojem
v oklepajih. Tako preprečimo, da bi posamezni pojmi postali homonimi.
kolobarji* >>
kolobarji (komponente)*
kolobarji (polizdelki)*
kolobarji (teorija)*
HOMONIMI
poimenovanja (izrazi, besede, ..), ki imajo več pomenov (označeni so z ??):
" tam gori na gori pa lučka gori "
" Dort oben auf dem Berg(e) brennt das Lichtlein "
" On the mountain a small liht is burning "
vidimo, da v tujih jezikih nastopajo različni pojmi za tista poimenovanja, ki so pri nas enaka:
SN DE EN
gori oben on
gori Berg(e) mountain
gori brennt burning
Pri tem opazimo, da pri prevodu iz slovenščine v tuji jezik nastopi niz težav, saj bi smiselno prevedli to veliko
boljše, bolje bi se lahko izrazili, če nebi uporabljali prevedene pojme, temveč bi z drugimi, sorodnimi pojmi
poskušali doseči lepšo obliko in isti smisel. Takih poti se poslužujejo lahko prevajalci literature, ne sme pa se jih
uporabljati na nivoju posameznih pojmov v informatiki.
Opazili bomo tudi, da slovenski homonimi večinoma v nemščini ali anglešči niso istočasno homonimi. Ta
značilnost se da dobro izrabiti v slovarjih in tezavrih, kjer se potem lažje določi semantično polje pojma
(pomensko polje pojma).
GENERALIZMI
Pojmi s skupnim celovitim, splošnim, kompleksnim pomenom, kjer so posamezne podlastnosti lahko neznačilne
ali celo manjkajo.
Kaj je "šlamparija" ?????
Schlamperei = malomarnost, zanikrnost, zanemarjenost, nesnažnost, površnost, umazanost, nemarnost,
nedoslednost, nerednost, neurejenost, brezbrižnost, plehkost, nesistematičnost, skrpucanost, nenegovanost,
osladnost, solzavost, sentimentalnost

D Schlamperei = E slovenlyness
Schlampig = slovenly, sloppy, slatternly, frowzy, slipshod, untidy, unkempt, slapdash
Pri tem ne gre za vsako posamezno značilnost, lastnost, temveč za kompleks vseh teh lastnosti. Za posamezno
lastnost obstajajo tudi posamezni konkretni pojmi. Celoten kompleks pojmovanja pa je v vsakem jeziku
drugačen. Kar je za enaga nekaj, to za drugega ni.
Eskimi ne poznajo pojma za sneg kot splošnega pojma, pač pa prek 30 specializiranih izrazov za različne vrste
snega. Tudi mi poznamo podpojme: sren (trd, pomrznen sneg), sodra, pršič,...
MORFEMI najmanjše enote nekega pojma. Morfeme uporabljamo kot del pojmovnika in tezavra in so prikazani v
posebnem poglavju. Pomembni so predvsem pri iskanju in ugotavljanju sorodstva posameznih gruč, kjer bi
morali deliti eno gručo ki je na videz enotna,v pomensko dve gruči ali tudi obratno.
HOMOFENI besede, ki imajo isto izgovorjavo a različen pomen (lahko tudi pisavo). Se jim ogibamo.
ANTONIMI pojmi z nasprotnim pomenom. Poskušamo uporabljati direktne pojme: koncentracija namesto
dekoncentracija, racionalnost namesto iracionalnost, itd.
AKRONIMI (KRATICE) kratice posameznih pojmov. Te zbiramo in so posamič navedeni v bazi MECH v polju
nekontroliranih pojmov, v pojmovniku pa v posebnem dodatku.
POMANJŠEVALNE OBLIKE. Poslušamo se jim ogniti: pojmi kot balonček, mehurček, itd. Uporabljamo balon,
mehur, v kolikor ne pomenijo nekaj drugega so
TRANSFERENCA Prenos nekega poimenovanja na nek drug pojem. Se ogibamo ker s tem spreminjamo pomen
posameznega pojma.
RADIACIJA Širjenje pomena nekega pojma. Velja isto kot prej.
GENERALIZACIJA IN SPECIALIZACIJA uporabljamo v omejenem pomenu, predvsem pa z dopolnjevanjem, torej
točnejšim definiranjem in strukturiranjem pojmov.
FRAZE IN FIGURE Frazno je grajena predvsem angleščina. Poskušamo se ogibati frazam in figurativnim pojmom
(izrazom) v vseh jeziki.
OBLIKE POIMENOVANJ POSAMEZNIH POJMOV
Glede na razvoj in namen posameznih baz podatkov se razvijajo tudi posamezna poimenovanja.
Prvotna oblika je bila predvsem prirejena tako, da bi dobili v gruče skupaj pojme z istim pomenom.
Tako so prvotne gruče izgledale takole:
matching
matching algoritmi
matching problemi
matching sistemi
matching tehnika
Torej je bila na prvem mestu najbolj reprezentativna značilnost. Problem je pa vedno obstajal: kaj je najbolj
reprezentativno? Zato se je s časom razvil naslednji sistem opredeljevanja:
PRIORITETA OBLIK POJMOV IN POIMENOVANJ OZ. NJIH SESTAVE
OBJEKT, ATRIBUT, DOPOLNILO
SAMOSTALNIK ALI SAMOSTALNIŠKA OBLIKA GLAGOLA
nato drugi samostalnik,
samostalniška oblika glagola,
pridevnik
Uveljavila se je predvsem množinska oblika, tako kot je to v angleščini in ne ednina, kot je to v nemščini, bivših
jugoslovanskih standardih, itd.
MODIFIKACIJE ZNAČILNOSTI
Pri izločanju in poimenovanju objektov, procesov in značilnosti le-te gručamo, pri tem jih pa spreminjamo, da se
nam "ujemajo" v gruče (skupine), torej jih modificiramo, poenotimo, zmanjšamo število variant, zmanjšamo njih
mnogoličnost, mnogovrstnost, itd. Istočasno pa primerjamo, kaj se dogaja v drugih jezikih, Tako pregledamo
celotno semantično polje pojma v več jezikih in v pomenih, ki smo jih že preje zbrali v bazi podatkov ter jih nato
gručamo in uskladimo.
Strokovni naziv za take postopke je večjezikovna izravnava pojmov (multilinguistic equilization of terms,
mehrsprachige Begriffsabgleichung).

Pri vsebinskem prevajanju iz posameznih jezikov naletimo na pojme, ki bi jih sicer lahko izrazili v slovenščini,
vendar bi izgubili velike del pomena, lahko bi se spremenila sintaksa, informacijski nivo ali celo sloj. Ker smo
prisiljeni postaviti vse na nivo pojmov, nam ni na razpolago cel stavek ali celo odstavek, da bi nek poje zajeli v
njegovem celotnem pomenu. Zato moramo ta poje posloveniti, napisati v slovar njegov pomen ter ga uporabljati
interno v okviru tistega obsega komuniciranja, ki je določen s posamezno bazo. Pri tem se na škodo
informativnosti nikoli ne odločamo za lep jezik, pa naj bo to katerikoli jezik.
Tako pridemo tudi v slovenščini do novih pojmov, ki se ujemajo v celoto, in s tem nadomestimo manjkajoče niše,
ki jih nudijo drugi jeziki, saj morajo biti pojmi vsebinsko in strukturno transparentni (pojmovno in strukturno
skladni).
Entsorgung = odskrba t.j. skrbeti za to, da se vse nepotrebne stvari odstranijo, n. pr. odstranjevanje odpadkov,
obdelovancev z delovnega mesta, itd.
Temu pojmu nasproten je pojm "oskrba", n. pr. oskrba delovnih mest: skrbeti za to, da je delovno mesto
oskrbljeno z vsem potrebnim: materialom, surovci, energijo, informacijami, itd.
Podobnih pojmov je še dovolj:
- vnos, iznos (ne rezultat, temveč iznašanje obdelovancev s pomočjo robota)
- vnašanje, odnašanje, iznašanje
- nadvrednotenje (Aufwertung): narediti iz razpoložljivega nekaj boljšega, večvrednega; dvigniti torej vrednost :
razpoložljivega.
Tako se posamzni pojmi tekom uporabe specializirajo, diferencirajo, združujejo, koncentrirajo, razširjajo, itd.
Pojmovniki so torej živa tvar, ki se neprestano spreminja, prilagaja, dopolnjuje, opušča, zamenjuje, modificira,
usklajuje, itd.