Nova organiziranost podjetja Srebrno priznanje GZS ... - swaty comet

Poštnina plačana pri pošti 2ooo Maribor 

moj swatycomet 

št.2 - september 2010 

LETO I 

GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET 

Nova 

organiziranost 

podjetja 

Srebrno priznanje 

GZS za SWATYCOMETOVE 

inovatorje 

Status AEO - nova pridobitev 

našega podjetja 

33 pohodnikov 

po dolini 

Triglavskih jezer

Iz vsebine: 

Str. 4 in 5 

Iz poslovanja SPE 

MOS 2010 

Str. 6 in 7 

Intervju z Andrejem Lobnikom, 

pomočnikom direktorja družbe 

za strateške projekte 

Str. 8 

Status AEO – nova pridobitev 


Str. 9 

SWATYCOMETOVI inovatorji 

prejeli dve srebrni priznanji 

Gospodarske zbornice Slovenije 

Str. 14, 15, 16 in 17 

Nova organiziranost 

družbe SWATYCOMET 

Str. 18 in 19 

Dobro je vedeti 

Str. 20 in 21 

33 pohodnikov po dolini 

Triglavskih jezer 

V tokratni izdaji smo zaposlene 

povprašali: 

Kaj bi najprej spremenili, če bi imeli v 

podjetju večji vpliv. 

MOJ SWATYCOMET je glasilo 

Poslovnega sistema SWATYCOMET, 

namenjeno informiranju zaposlenih. 

Izdaja: SWATYCOMET d.o.o., Titova c. 60, 

2000 Maribor. www.swatycomet.com 

Naslov uredništva: 

Tovarniška 5, 3214 Zreče 

Telefon: 03 75 75 360 

e-mail: miran.jagodic@swatycomet.si 

Uredniški odbor: 

Miran Jagodič, odgovorni urednik, 

Majda Labotar, 

Iva Mlinšek Lešnik, 

Erna Kočnik, 

In Alenka Mrzdovnik 

Sodelovanje pri uredništvu 

in redakcija: Di@log co 

Oblikovanje: Carrera, Srečko Fratnik 

Tisk: Tiskarna Grafika Gracer 

Naklada: 1500 izvodov, brezplačno 

2 

“Na dolgi poti ni lahkega bremena.” 

(Kitajski pregovor) 

Zadani cilji, ki so pred nami, 

in situacija v zadnjih mesecih 

terjajo povečan napor vseh 

zaposlenih. Občasno povzročajo, 

da smo še bolj napeti in samo 

to, da stopimo skupaj in se 

resnično osredotočimo na jasen 

cilj, je garancija za varno pot 

naprej. 

Medosebni odnosi in spoštovanje 

na delovnem mestu so pomembni 

dejavniki uspešnega delovanja vsakega 

podjetja. Podjetje smo ljudje in način, 

kako ravnamo drug z drugim, določa 

delovanje in vpliva na poslovni izid. 

Kakovost medosebnih odnosov namreč neposredno vpliva na počutje posameznika 

ali skupine na delovnem mestu, na motiviranost, ustvarjalnost in sodelovanje. 

Ti dejavniki pa seveda bistveno prispevajo h kakovosti delovanja podjetja. 

Pomembno je torej, da znamo oz. zmoremo razvijati kakovostne medosebne 

odnose na delovnem mestu in da ustvarimo učinkovito komunikacijo. 

Nerealno je pričakovati, da odnosov na delovnem mestu ne bodo prej ali slej 

postavili na preizkušnjo različni nesporazumi in konflikti. Samo dejstvo, da do 

konfliktov prihaja, ni slabo, čeprav se konfliktom pogosto izogibamo, ker jih ne 

znamo konstruktivno reševati. Boljša možnost je, da na konflikte gledamo kot na 

naraven pojav, do katerega prihaja povsod, kjer je več ljudi v istem okolju in ni 

vprašanje, kako bi jih preprečili, ampak, kako jih lahko najučinkoviteje razrešimo, 

s čimer prispevamo k izboljševanju medosebnih odnosov, razvijanju kulture 

komunikacije, večji motiviranosti in izboljšanju delovne storilnosti. 

Medosebne odnose lahko izboljšamo, če smo se pripravljeni odkrito in veliko 

pogovarjati, pa ne samo o težavah in drugih neprijetnostih, ampak tudi o vsakdanjih 

stvareh – dobro preživetih dneh. Ali smo pripravljeni poslušati drugega, upoštevati 

njegova sporočila? Ali smo se pripravljeni držati skupaj dogovorjenih dogovorov? 

Star pregovor pravi, da je potrpežljivost mati modrosti, ki pa ga v današnjem hitrem 

tempu življenja vse prepogosto pozabimo ali pa preprosto ne verjamemo vanj. Napaka? 

Vse prevečkrat nam velika količina energije ne more dati tistega, kar si želimo. Lahko 

se le ustavimo in potrpežljivo čakamo, kaj nam bo prinesla prihodnost. Potrpežljivost 

je pot do uspeha, saj so trenutki, ko nas nobena sila ne pripelje do želenega cilja, 

zato je potrpežljivo čakanje morda najboljša in edina modra rešitev. 

“Veliko je majhnih stvari, ki so vredne spoštovanja. Malo je velikih stvari, ki so 

vredne občudovanja.” (Egipčanski pregovor) 

Miran Jagodič, 

odgovorni urednik 

UVODNIK UREDNIŠTVA

Spoštovane 

sodelavke in 

sodelavci! 

Nahajamo se v zahtevnem obdobju, ki 

ga zaznamujejo selitve in združevanje 

proizvodnih programov na enem 

mestu, premeščanja zaposlenih, 

znova povečan obseg naročil, ki 

prinaša povečan obseg dela, in 

vsakodnevno iskanje najboljših 

možnih rešitev za izpolnjevanje 

zahtev naših kupcev. Leto 2010 je leto 

sprememb. Kljub že večkrat zapisani 

trditvi si jo dovoljujem spet poudariti, 

saj jo dogajanja tako znotraj kot zunaj 

poslovnega sistema SWATYCOMET 

vedno znova potrjujejo. Pa se nujnosti 

sprememb res vsi zavedamo? Če 

želimo maksimalno izkoristiti vse 

potenciale, ki jih prinaša združitev, 

moramo nujnost nenehnih 

sprememb in prilagajanj nanje 

sprejeti vsi. Zahtevna naloga, vendar 

pa s pravim pristopom, jasno vizijo in 

delom, usmerjenim k skupnim ciljem, 

vsekakor izvedljiva. 

Obsežen projekt selitev poteka po 

planu, naša cilj in zaveza pa ostajata, 

da bomo vse aktivnosti zaključili v 

decembru 2010. SPE Industrijska 

brusna orodja je že v celoti 

preseljena in proizvodnja poteka 

na lokaciji v Mariboru, nadaljuje 

pa se proces selitev SPE Flex SC v 

Zreče. Za uspešen potek selitev je 

zaslužna ekipa vseh sodelavcev, 

ki so tako ali drugače vključeni v 

selitvene aktivnosti in svoje naloge 

opravljajo odgovorno in zavzeto. 

Pri tem je zelo pomembno, da vse 

nevšečnosti, ki zaradi selitev nastajajo, 

z razumevanjem sprejemamo tudi vsi 

ostali in tako prispevamo k uspešnosti 

projekta. 

Še v preteklem letu smo se ubadali s 

pomanjkanjem naročil in v začetku 

tega leta sprejeli ukrep čakanja 

na delo, trenutna situacija pa je 

popolnoma drugačna. Število naročil 

se je bistveno povečalo in nas 

navdalo z vnovičnim optimizmom, ki 

pa žal še ne velja za vse proizvodne 

programe. Spremenjena situacija 

nakazuje, sicer počasno in še vedno 

negotovo, pa vendarle okrevanje 

gospodarstva. Na drugi strani 

kaže tudi, da so kupci v družbi 

SWATYCOMET prepoznali zanesljivega 

partnerja, ki pozna njihove potrebe 

ter zagotavlja kakovostne izdelke 

in storitve. Zaradi izjemnega 

povečanja naročil na programu flex 

se zdaj srečujemo s popolnoma 

drugačnimi izzivi, največji med 

njimi je zagotavljanje dogovorjenih 

dobavnih rokov. Zaposleni vlagate v 

izpolnjevaje zahtev kupcev izjemne 

napore, zato želim vse vpletene 

na tem mestu posebej izpostaviti 

in se jim zahvaliti. Dodatno delo 

nagrajujemo z dodatno stimulacijo, 

razmišljamo pa tudi o drugih oblikah 

nagrajevanja delovnih naporov, ki 

jih terjajo tako selitve kot povečana 

naročila. 

V pripravi je plan za leto 2011, 

ki ga uspešno koordinira služba 

kontrolinga in poteka skladno z načrti, 

pripravljamo pa tudi strateški plan za 

naslednja štiri leta. S tem postavljamo 

izhodišča glede prihodnjega razvoja 

in delovanja podjetja. Pomemben 

del plana so investicijska vlaganja, 

ki jih predvidevamo na področju 

posodobitev obstoječih proizvodnih 

kapacitet, velik del pa bo namenjen 

tudi zagotavljanju potrebnih 

ekoloških standardov. Del investicij, 

predvidenih za prihodnje leto, smo 

Aleš Mikeln 

BESEDA VODSTVA 

zaradi spremenjenih potreb, ki so 

bile posledica selitev in dobrih 

naročil, realizirali že v tekočem letu, 

nadaljevali pa jih bomo v letu 2011. 

Zavedam se, da je za uspešno 

delovanje podjetja, še posebej to 

velja v tem obdobju sprememb 

in povečanega dela, komunikacija 

med vsemi zaposlenimi izjemnega 

pomena. Zato sem se začel 

udeleževati proizvodnih sestankov in 

od vodij na vseh ravneh pričakujem, 

da se mi pri teh aktivnostih pridružijo. 

Redna in odprta komunikacija 

omogoča izmenjavo informacij, 

načrtov in idej ter je prvi pogoj 

za razumevanje različnih stališč in 

iskanje dolgoročno uspešnih rešitev 

za doseganje naših ciljev, ki bodo 

pomenili varno in stabilno prihodnost. 

Aleš Mikeln, direktor družbe 

SWATYCOMET 

3

SPE Flex SC: 

Stanje naročil je 

zelo dobro, 

zamujamo pa 

z roki odprem 

Podopustni čas v enoti se kaže v 

pospešeni selitvi proizvodnih in 

tehnoloških kapacitet iz mariborske 

na zreško lokacije ter v nenormalno 

visokem nivoju naročil. Uspešno 

premagovanje obeh nalog terja od 

vseh nas izjemne napore. Predvsem 

moramo v tej situaciji pravočasno 

zadovoljiti potrebe trga, da bodo ti 

kupci še naprej kupovali in plačevali 

naše izdelke, mi pa imeli dolgoročno 

zagotovljena delovna mesta. 

Ni lahko; ob gradbenem hrupu prenove 

prostorov in prašenju je potrebno 

pospešeno delati šest dni v tednu. Tako 

dobre tržne situacije v tem trenutku 

nima dosti podjetij, zato bo potrebno 

še nekaj časa potrpeti ter delati strpno 

in kakovostno. Železo je potrebno 

kovati, ko je vroče, saj se izgubljena 

priložnost ne vrne! 

V tem hitro spreminjajočem se svetu 

in gospodarski situaciji nam z naročili 

na flexu in v zadnjem času tudi na 

področju LBD/PBČ zelo dobro kaže. 

Tako bo vsaj do konca leta. Imamo pa 

težave s kapacitetami. Ozka grla so 

zdaj ne samo žgalne kapacitete, ampak 

že skoraj vse faze. Vse proizvodne 

hale so polne aktivnosti, pakirnica – 

razlagalnica pa prepolna izdelkov. 

Posebej je potrebno paziti, da nam nivo 

kakovosti ne pade; trenutno je delež 

škarta nad normalnimi vrednostmi. 

Zaradi povečanih prostorskih potreb 

4 

POSLOVNE STRANI 

Flexa smo pospešili preselitev oddelka 

Fleksibilnih brusov. 

S tržne strani naše dejavnosti imamo 

dovolj naročil, slaba stran pa je, 

da zamujamo z roki odprem, kar 

ni bila nikoli naša slabost. Tržniki 

so vsakodnevno v stiku s kupci in 

jim pošteno prikazujejo trenutno 

situacijo, ki se seveda mora izboljšati. 

Verjamemo, da bo večina kupcev 

ostala z nami kljub trenutno močnemu 

negodovanju. 

Veliko naporov vlagamo v izterjavo, 

torej v poplačilo naših izdelkov. 

Največji trenutni problem je plačilna 

nesposobnost daleč največjega kupca v 

Sloveniji, trgovske družbe Merkur. 

Redno lahko opazujemo številne 

obiske kupcev v Zrečah. To je dobro, 

saj se želijo prepričati, da bomo na 

centralizirani lokaciji delali še bolje in še 

bolj zanesljivo. 

Po sedmih mesecih smo v enoti prodali 

vrednostno 24 % več kot v enakem 

obdobju lani. Poslovanje je solidno, a 

želenega rezultata še ni. Pomembno pa 

je, da smo že naročili nekaj stiskalnic v 

Italiji, povečujemo žgalne in mešalne 

kapacitete, inštalirali smo tudi novo 

čistilno napravo. 

Zdaj ima prioriteto preselitev in 

servisiranje kupcev, drugo leto pride 

na vrsto optimizacija vseh procesov. 

Tako nam dela in tudi uspehov ne bo 

zmanjkalo! 

Iztok Rozman, direktor SPE Flex SC 

SPE IBO: 

Uspešno 

testiranje pri 

proizvajalcu 

vrhunskih strojev 

za brušenje smuči 

Strateška poslovna enota Industrijska 

brusna orodja je v mesecih julij in 

avgust 2010 poslovala skoraj v skladu 

z načrti, kar pomeni, da smo zabeležili 

promet v višini 2,1 mio. EUR. 

V proizvodni enoti Keramika in Bakelit, 

vodenje katere je po 8. 7. 2010 prevzel 

Jože Juhart, smo čas po kolektivnem 

dopustu dočakali z nekaj zaostanki 

dobav kupcem. Po optimizaciji serij 

v proizvodnji in dodatnih delovnih 

naporih vseh zaposlenih smo uspešno 

začeli trend zmanjševanja zaostankov. 

Glavna aktivnost proizvodne enote 

Superabrazivi pod vodstvom Jolande 

Laubič je bila selitev iz lokacije Zreče 

na lokacijo Maribor v času kolektivnega 

dopusta. Po uspešni preselitvi strojnega 

parka in zagonu proizvodnega procesa 

je bilo spoznavanje med sodelavci 

najpomembnejši del združevanja 

aktivnosti na enem mestu. Dobra ekipa 

bo osnova za ambiciozne načrte v 

prihodnosti. 

Proizvodna enota Magnezit, ognjeodporni 

materiali in sekundarne surovine 

v Oplotnici posluje v skladu s pričakovanji, 

omeniti je potrebno osvojeno nagrado za 

inovacijo na temo “Posodobitev procesa 

hladne regeneracije ostankov brusnih 

materialov”. 

Področje operativnih prodajnih 

aktivnosti so v zadnjih mesecih

zaznamovale aktivnosti, povezane 

z odpiranjem identov izdelkov, ki so 

osnova za nadaljevanje sodelovanja s 

kupci. Prav obiski kupcev industrijskih 

brusnih orodij iz Nemčije, Belgije, 

Češke, Rusije, Irana, Hrvaške, Srbije 

in Bosne v Mariboru napovedujejo 

prihodnja sodelovanja. 

Tudi v poletnih mesecih smo naša 

brusna orodja preizkušali na testiranjih 

pri uporabnikih. Eno od uspešnih in 

odmevnih je bilo testiranje v Avstriji 

pri proizvajalcu vrhunskih strojev za 

brušenje smuči Wintersteiger, ki je 

dokazalo dobro kvaliteto. Kvaliteto 

SWATYCOMET. 

Matjaž Merkan, direktor SPE IBO 

SPE Tehnične 

tkanine: 

Zaostrena 

situacija na 

področju oskrbe 

s surovinami 

Strateška poslovna enota Tehnične 

tkanine je v letu 2009 utrpela največji 

padec naročil. V letošnjem letu počasi 

okrevamo, količina naročil za interno 

in eksterno prodajo se počasi zvišuje. 

V zadnjih mesecih proizvajamo po 

800.000 m 2 tkanin, z izjemo meseca 

julija, ko je bila prodaja nekoliko 

nižja. Temu obsegu prilagajamo 

organizacijo dela in stroške 

poslovanja. Z združitvijo podjetij je 

namreč prodaja v Maribor postala 

internega značaja, kar pomeni, da 

rezultat poslovanja gradimo le na 

prodaji zunanjim kupcem. Razmerje 

interne in eksterne prodaje je 

65 % : 35 %. V rdeče številke v teh 

mesecih nismo zašli, poslujemo z 

nekaj tisoč evrov dobička mesečno. 

Kadri: Število zaposlenih prilagajamo 

potrebam procesa. Ta hip nas je 87 in 5 

zaposlenih je začasno prerazporejenih v 

flex. Bolniška odsotnost v enoti je okoli 

10 %, kar pomeni, da nam neprestano 

manjka okrog 9 zaposlenih. Lahko 

zatrdim, da imamo zaposlene vestne 

ljudi. 

Naložbe: Začeli smo z rekonstrukcijo 

navijal, s čimer bo izboljšana trdnost 

navitja in znižana zapotegnjenost 

tkanine. V izdelavi je naslednji 

samopobiralni sistem (pick up) 

za izsekovalni stroj št. 1, temu bo 

sledil še za stroj št. 4. Pripravljamo 

rekonstrukcijo verige na liniji Isotex. 

Tehnološki razvoj: Napori so usmerjeni 

v znižanje zvitosti mrežic s papirjem, 

ukinitev lepljivosti in prilagajanje 

posebnih zahtev posameznih kupcev. 

Trženje: Znova pridobivamo kupce, 

ki smo jih v zadnjih letih izgubili. 

Pri tem se kosamo z nizkimi cenami 

uvoza iz Daljnega vzhoda in z 

agresivno italijansko konkurenco. 

Novi proizvajalci brusov ne nastajajo, 

tu in tam kateri tudi ugasne. Torej gre 

predvsem za jemanje tržnega deleža 

drugim proizvajalcem. 

Surovine: V zadnjih mesecih se je 

situacija z oskrbo s steklenimi nitmi 

zelo zaostrila. Uvedba posebne carine 

za uvoz niti s Kitajske je porabnike 

spodbudila, da se vračajo k evropskim 

virom. Ti dvigujejo cene in tudi nimajo 

dovolj kapacitet. Nenadoma plačujemo 

za steklene niti 15 % več in še dovolj jih 

ne dobimo niti pravočasno. 

POSLOVNE STRANI 

Skratka, situacija za poslovno enoto 

Tehnične tkanine je bistveno drugačna, 

kot je bila pred leti, in terja stalno 

prilagajanje. Zaradi dviga cen surovin 

in oskrbe z njimi je stanje ta hip 

zaskrbljujoče. 

Marija Metličar, 

direktorica SPE Tehnične tkanine 

MOS 2010 - 

letos le prodajni 

prostor 

Letos po dolgih letih nismo 

sodelovali na Mednarodnem 

obrtnem sejmu v Celju, ki se je odvijal 

od 8. do 15. septembra. Razlog je 

v tem, da sejem postaja to, kar bi 

tudi moral biti, sejemska prireditev 

malega gospodarstva. Tudi stroški 

ne opravičujejo našega sodelovanja, 

saj imamo lokalne kupce blizu naših 

aktivnosti, vsako leto je manjši tudi 

obisk iz JV Evrope. 

Sodelovali pa smo s prodajnim 

prostorom, in sicer z namenom, 

da izkoristimo nakupne možnosti 

obiskovalcev. Naše izdelke smo jim 

približali tudi z akcijskimi cenami. Naši 

sodelavki Majda Gošnik in Brigita Rošer 

sta bili kar uspešni s prodajo! Prodajni 

prostor smo dobro izkoristili tudi za 

predstavitev nove zunanje podobe 

novo nastale družbe SWATYCOMET. 

Iztok Rozman 

5

6 

INTERVJU INTERVJU 

Z izkoriščanjem vseh 

potencialnih možnosti 

združevanja bo 

poslovanje v prihodnje 

na precej višjem nivoju 

Intervju z Andrejem Lobnikom, pomočnikom direktorja družbe za 

strateške projekte 

Gospod Lobnik, bili ste dolgoletni sodelavec družbe SWATY. Kako ste 

sprejeli spremembe in kako gledate na novo združeno podjetje? 

Z združitvijo podjetij SWATY in COMET v družbo SWATYCOMET nastopa za 

zaposlene na obeh lokacijah neko novo obdobje. Reorganizacija podjetja, 

koncentracija enakih proizvodov na enem mestu so spremembe, ki za 

marsikoga niso enostavne. Kot odziv na novo stanje se je potrebno zavedati 

dejstva, da bo v primeru izkoriščanja vseh potencialnih možnosti združevanja 

v prihodnje poslovanje družbe na precej višjem nivoju. To v končni fazi 

pomeni višjo stopnjo zadovoljstva vseh zaposlenih. Na združitev dveh v 

preteklosti konkurenčnih podjetij z dolgoletno tradicijo in kvalitetnimi izdelki 

je zato potrebno gledati s pozitivnega vidika in težiti, da bodo postavljeni cilji 

čim prej realizirani. 

Kdaj ste se pridružili družbi SWATY in kako 

je potekala vaša poklicna pot? 

V TUB Swaty sem se kot pripravnik zaposlil 

v začetku leta 1978. Po opravljeni diplomi 

s področja kemije sem imel kar nekaj 

možnosti za zaposlitev, vendar sem se že po 

nekaj mesecih spoznavanja s proizvodnjo 

in uporabo abrazivnih izdelkov spoprijateljil 

s to specifično vejo proizvodnje. 

Po opravljeni vojaščini sem se leta 1979 v 

TUB Swaty zaposlil redno. 

Do stroke sem dobival vedno večjo 

afiniteto, tako da se je moja poklicna pot, 

v kateri so potrebna raznovrstna znanja, 

nadaljevala vse do današnjih dni. 

V podjetju sem bil zaposlen na različnih 

delovnih mestih, vedno pa na področju 

tehnologije in proizvodnje. Tako sem bil že 

drugo leto po zaposlitvi odgovoren za 

TPP – tehnološko pripravo proizvodnje, 

pozneje za celotno proizvodnjo in 

PP – pripravo proizvodnje, od leta 1992 

pa sem bil na delovnem mestu tehničnega 

direktorja odgovoren za celotni tehnični 

sektor. 

Kljub izvajanju mnogih operativnih nalog 

sem ves čas težil biti v čim večji meri 

povezan s stroko, tako da sem aktivno 

sodeloval na področju proizvodnje, 

tehnologije, razvoja, ekologije pa tudi 

prodaje, kjer sem bil po tehnični plati 

zadolžen za servisiranje posameznih 

zahtevnejših kupcev. 

S sodelavci sem preživel veliko prijetnih 

trenutkov ob reševanju raznovrstnih 

problematik. Bilo pa je tudi precej težjih 

obdobij, najbolj se spomnim pomanjkanja 

naročil ob izgubi jugoslovanskega 

tržišča leta 1992, ko se je proizvodnja 

zmanjšala vsega na 2700 ton, in občasnega 

nezadovoljstva zaposlenih, ker rezultati 

poslovanja niso omogočali boljših osebnih 

dohodkov. 

Andrej Lobnik 

Z dolgoletnimi izkušnjami in bogatimi 

znanji v abrazivni industriji ste v skupni 

družbi SWATYCOMET prevzeli delovno 

mesto pomočnika direktorja družbe za 

strateške projekte. S kakšnimi nalogami 

se boste ukvarjali? 

Umetni brusi sodijo tako po svoji 

raznoličnosti, vrsti in načinu uporabe 

med izjemno specifične proizvode. 

Njihovi razvoj, proizvodnja in trženje 

zahtevajo znanja, ki se jih ljudje lahko 

naučijo samo z delom in učenjem 

v brusni branži. Pri novih delovnih 

nalogah mi bodo tako zelo koristile vse 

delovne izkušnje, znanja in poznanstva, 

ki sem jih pridobil s svojim dolgoletnim 

delovanjem na področju abrazivne 

industrije. 

Pričakujem, da bo novih nalog več kot 

dovolj. V tako velikem podjetju, kot 

je SWATYCOMET, je vedno potrebno 

težiti k substituciji, to je stalni uporabi 

modernejših tehnologij in znanj. Zelo 

pomembno bo definiranje posameznih 

strateških usmeritev, določitev 

prioritetnih ciljev.

V praksi bo potrebno timsko reševanje 

postavljenih ciljev s strani vseh odgovornih 

v posameznih poslovnih enotah. Glavne 

aktivnosti bodo odvisne od skupno 

sprejetih ciljev, menim pa, da bodo v 

glavnem povezane predvsem z: 

• optimizacijo delovnih procesov, 

• pripravo predlogov za dvig produktivnosti 

proizvodnje, 

• mehanizacijo posameznih delovnih 

postopkov, 

• usklajevanjem in optimizacijo receptur in 

izdelavnih toleranc (predvsem flex), 

• izboljšanjem stand. kvalitetnega nivoja 

izdelkov (delovni postopki, kontrolne 

metode), 

• predlogi za zmanjšanje reklamacij in 

izmeta, 

• predlogi za investicijska vlaganja, 

optimizacijo procesov sortiranja in 

pakiranja (flex izdelki), 

• reševanjem ekološke problematike 

(Maribor), 

• predlogi posameznih razvojnih aktivnosti, 

• itd. 

V projektu združevanja podjetij vodite 

tehnično-tehnološko združevanje 

SPE Flex SC in SPE IBO. Kje vidite glavne 

prednosti združevanja? 

Glavne prednosti združevanja s tehničnega 

vidika so prav gotovo: 

• povečanje stopnje produktivnosti, 

• optimalna razporeditev proizvodnih 

kapacitet, 

• znižanje proizvodnih stroškov, 

• združevanja bogatih tehnoloških znanj na 

obeh lokacijah, 

• večja specializacija in s tem dvig 

standardov kakovostnega nivoja izdelkov, 

usklajene investicije, 

• izboljšanje pogojev dela, 

• itd. 

Zadolženi ste tudi za uspešno realizacijo 

predvidenih selitev. Kako potekajo selitve 

proizvodnje in s kakšnimi izzivi se srečujete? 

Pri selitvah in združevanju proizvodnih 

kapacitet potekajo vse aktivnosti skladno 

s postavljenim terminskim planom. Na 

področju proizvodnje keramike, smolno 

vezanih izdelkov, DIA in CBN izdelkov 

je večina predvidene strojne opreme 

preseljene, ostale aktivnost pa v fazi 

zaključevanja. Kljub občasnim težavam se 

delovni procesi stabilizirajo in normalizirajo. 

Pri zelo obsežnih selitvenih aktivnostih za 

proizvodnjo flexa je bilo potrebno prvotno 

postavljeni terminski plan nekoliko korigirati. 

Spremembe so bile potrebne predvsem 

zaradi: 

• sprejetih odločitev, da se proizvodni 

prostori za proizvodnjo flex izdelkov 

uredijo funkcionalno v »končni« podobi ter 

da se za proizvodnjo, sortiranje in pakiranje 

že sedaj namenijo tudi prostori nekdanje 

proizvodnje diamantov in lamelnih 

izdelkov; 

• nekoliko hitreje, kot je bilo planirano, se 

je pojavilo ozko grlo pri toplotni obdelavi 

flex izdelkov, zato je bilo potrebno v 

mesecu septembru dati prioritete selitvam 

utrjevalnih agregatov; 

• stanje naročil je takšno, da zahteva 

uporabo vseh proizvodnih kapacitet; stare 

stiskalnice, namenjene za odprodajo, so 

tako ostale v obstoječih prostorih. 

Kljub potrebnim spremembam potekajo 

vse aktivnosti skladno s terminskim 

planom, njihova realizacija do konca leta 

pa bo odvisna predvsem od pravočasnega 

zaključka dodatnih gradbenih posegov. 

Poleg omenjenih del potekajo dodatno še 

montaža nove tehtalne linije ter montaža 

Selitve in združevanje proizvodnih kapacitet so resnično velik in zahteven projekt, 

kjer prav vse ekipe in vsi posamezniki opravljajo svoje delo na najvišjem nivoju. 

Pravočasen zaključek je pomemben predvsem s stališča čim hitrejše normalizacije 

proizvodnih razmer, kar bo v veliki meri olajšalo poslovanje in realizacijo postavljenih 

planov za leto 2011. 

INTERVJU INTERVJU 

in zagon čistilne naprave za emisije dimnih 

plinov. Pri vsem skupaj gre resnično za velik 

in zahteven projekt, kjer prav vse ekipe in 

vsi posamezniki opravljajo svoje delo na 

najvišjem nivoju. 

Pravočasen zaključek selitvenih aktivnosti in 

spoštovanje postavljenih rokov do konca leta 

2010 je pomembno predvsem s stališča čim 

hitrejše normalizacije proizvodnih razmer 

tudi na področju proizvodnje flex. To bo v 

veliki meri olajšalo poslovanje in realizacijo 

postavljenih proizvodno-prodajnih planov 

za leto 2011. 

Kaj bo po vašem mnenju v prihodnje 

določalo uspešnost v brusni branži? 

Glede perspektivnosti proizvodnega 

programa menim, da bosta proizvodnja 

in prodaja v prihodnje odvisni predvsem 

od uspešnosti prodaje pri najzahtevnejših 

uporabnikih brusnih izdelkov. To so izdelki z 

višjo dodano vrednostjo, pri katerih lahko v 

večji meri dosegamo prodajo »znanja«, s tem 

pa tudi boljše pokrivanje vseh vrst stroškov. 

Po osebnem prepričanju bodo na področju 

trženja potrebne aktivnosti kot: 

• selekcija proizvodno-prodajnega 

programa, 

• izdelke z nižjo dodano vrednostjo 

prodajati v okviru odkupnega programa 

(SPE IBO), 

• določiti minimalne količine za proizvodnjo 

(vsi programi), 

• organizirati v večji meri prodajo iz zaloge, 

• skrajšati dobavne roke in izboljšati 

servisiranje kupcev, 

• itd. 

Zelo pozorno bo potrebno spremljati 

razmere na tržišču, ker je danes pri nekaterih 

kupcih zahtevan ne samo kvalitetni izdelek, 

ampak optimizacija brusnih procesov. 

Zavedati se moramo, da smo pri prodaji in 

proizvodnji specialnih izdelkov za industrijo 

relativno majhen proizvajalec. 

7

Status AEO – nova pridobitev 


V septembru smo pridobili status pooblaščenega gospodarskega subjekta ali status AEO, 

ki prinaša pomembne olajšave carinskih kontrol in poenostavitve v skladu s carinskimi 

predpisi. Status AEO pomeni priznanje podjetju, da je varen in zanesljiv partner v 

mednarodni trgovini, s tem pa številne ugodnosti na področju carinjenja. Priznanje družbi 

SWATYCOMET je toliko večje, saj smo ga pridobili med prvimi slovenskimi podjetji, v zelo 

kratkem obdobju in v letu, ki je zaradi združitve za nas še toliko zahtevnejše. 

Direktor Carinskega urada Maribor Dušan 

Šafarič in direktor SWATYCOMETA Aleš Mikeln 

Tako kot na drugih področjih se tudi na 

področju carinjenja stvari spreminjajo 

na bolje. S pridobitvijo dovoljenj za 

hišno carinjenje smo začeli blago 

cariniti na tovarniškem dvorišču, vstop 

v Evropsko unijo pa je zmanjšal število 

carinjenj. Postopoma smo začeli 

uvajati še elektronsko poslovanje, kar 

je postopke še poenostavilo. 

Zaradi spremembe zakonodaje smo 

kot novo podjetje morali znova 

zaprositi za vsa hišna dovoljenja. 

Danes se sliši kot anekdota, da so nam 

s carine sporočili, da smo vlogo oddali 

na napačnem obrazcu, ker nov obrazec 

na spletni strani carine še ni bil uraden. 

Hišna dovoljenja smo pridobili 22. 

aprila. 

8 

Leta 2005 je EU objavila uredbo glede 

carinskih postopkov, da bi izboljšala 

varnost na zunanjih mejah. V uredbi 

je omenjen status pooblaščenega 

gospodarskega subjekta (AEO 

– Authorized Economic Object). 

Program AEO Evropske skupnosti je 

del svetovne pobude, da se zagotovi 

varnost celotne dobavne verige, to 

so proizvajalci, izvozniki, špediterji, 

imetniki skladišč, carinski zastopniki, 

prevozniki in uvozniki. Vzrok za 

nastanek ideje o sistemu AEO je 

dogodek septembra 2001, zato AEO 

veliko poudarka posveča varnosti, 

medtem ko sta bila v preteklosti vedno 

v ospredju davčni in ekonomski vidik. 

V Swatyju smo začeti projekt AEO 

leta 2009 opustili, ko so nas obvestili, 

da podjetje SWATYCOMET ne bo 

naslednik pridobljenih dovoljenj. 

Ker smo vedeli, koliko dela bo 

potrebno vložiti, smo se tega projekta 

nameravali lotiti leta 2011. V Gorenju 

se je v okviru pilotskega projekta 

AEO 30 ljudi pol leta ukvarjalo s 

pridobivanjem podatkov. Po novi 

zakonodaji hišnih dovoljenj ni moč 

dobiti brez vloge za status AEO. V 

prvi polovici leta smo marsikomu v 

podjetju zagrenili kakšen dan, saj na 

mnoga vprašanja v obeh dokumentih 

ni bilo moč koncentrirano odgovarjati 

med delovnim časom. Še posebej sta 

bili na udaru logistika in varnost, saj 

imamo po zaslugi certifikatov ISO 9001 

in 14001 ter rednih kontrol finančnih 

in carinskih inšpektorjev ti področji 

dobro pokriti. 

Statusi AEO so lahko trije: 

Potrdilo AEO C – carinske 

poenostavitve 

Potrdilo AEO S – varstvo in varnost 

Potrdilo AEO F – carinske 

poenostavitve in varstvo in varnost 

V začetku aprila smo vlogo poslali 

na carino, po izpolnitvi vseh 

dodatnih zahtev pa je bil zahtevek 

za pridobitev statusa AEO F na carini 

sprejet sredi maja. Junija se je nato 

uradno začel postopek preverjanja, 

ali izpolnjujemo zahtevane pogoje. 

V naslednjih dveh mesecih smo se 

tako pogosto srečevali s predstavniki 

carine. 13. septembra je generalni 

direktor carine podpisal potrdilo AEO 

za naše podjetje, 28. septembra pa je 

bila svečana predaja. Sedaj nas čaka 

samo še pridobitev varnostnih izjav 

vseh naših dobaviteljev materialov in 

storitev. 

Od podjetja s statusom AEO se 

zahteva, da ima vso zahtevano 

finančno in carinsko evidenco, da 

je finančno solventno ter da ima 

ustrezne varstvene in varnostne 

standarde. Prednosti, ki jih prinaša 

status, so predvsem v prihranku 

časa zaradi manjšega števila fizičnih 

in dokumentarnih kontrol, hitrejših 

postopkih na zunanji meji EU in 

predvideni hitrejši postopki pri uvozu 

blaga v države Severne Amerike. Kot 

prvo prejeto ugodnost naj omenim 

dovoljenje za carinjenje kontejnerjev 

v Kopru, kar nam prinaša boljšo 

logistiko in določen denarni 

prihranek. 

Bojan Rambaher, 

direktor nabave 

EO

SWATYCOMETOVI inovatorji prejeli dve srebrni 

priznanji Gospodarske zbornice Slovenije 

Gospodarska zbornica Slovenije je v sredo, 15. septembra, najbolj inovativnim podjetjem 

in inovatorjem v državi podelila priznanja za inovacije, nastale v letu 2009. Med prejemniki 

nagrad so tudi SWATYCOMETOVI inovatorji, ki so prejeli dve srebrni priznanji. 

Inovatorji Herbert Brdnik, Božo 

Jančič in Branko Vodenik so 

prejeli srebrno priznanje za 

projekt Posodobitev procesa 

hladne regeneracije ostankov 

brusnih materialov. Za razvoj 

projekta Naprava za avtomatsko 

odvzemanje polizdelkov na 

izsekovalnem stroju pa je GZS s 

srebrnim priznanjem odlikovala 

inovatorje Branka Vodenika, 

Boža Jančiča, Primoža Mumelja, 

Tonija Arha, Romana Štukleka 

in Dušana Jagra. Obe inovaciji 

ste bili pred tem že odlikovani s 

srebrnim priznanjem Regionalne 

gospodarske zbornice Celje. 

Priznanje za najboljše inovacije 

na nacionalni ravni predstavlja 

najvišje priznanje inovativnim 

dosežkom slovenskih podjetij. 

GZS je za leto 2009 podelila 17 

zlatih, 24 srebrnih in 12 

bronastih priznanj, kar 

predstavlja rezultat 

nacionalnega finala, v 

katerem je na regionalni 

ravni sodelovalo preko 

290 inovacij in preko 700 

inovatorjev. GZS bo do konca 

septembra izbrala inovacije, 

ki so bile nagrajene v preteklih 

letih in ki ustrezajo tudi kriterijem 

Evropske komisije, ter jih 

predlagala za kandidaturo za 

Evropskega izumitelja leta. 

Vir: www.swatycomet.si 

INOVACIJE INOVACIJE 

Emilijan Gregorc (Superabrazivi) 

Moja 

misel 

Najprej bi vse zaposlene in proizvodnjo preselil 

na eno skupno lokacijo. Potem bi pa posodobil 

proizvodnjo, v diamantih in verjetno tudi v 

drugih oddelkih. Ja, to bi naredil, če bi imel večji 

vpliv. 

9

Ob taki rasti in pomanjkanju strojnih 

kapacitet smo spremenili koncept 

obnove strojnega parka. Odpise 

starejših strojev bomo zamaknili 

za nedoločen čas. Le-ti so nam do 

nedavnega še dobro služili, zato jih 

bomo polno izkoristili in si vzeli nekaj 

rezerve za zagotavljanje dobavnih 

rokov v času selitev. Po dopustniškem 

zatišju bodo aktivnosti tako potekale 

še hitreje. 

Enoto Diamanti smo uspešno preselili 

in že v polnem obsegu deluje v 

proizvodnih prostorih v Mariboru. 

V Zrečah smo zgradili novo napravo za 

čiščenje plinov iz peči ter povezave na 

dve, prav tako že preseljeni komorni 

peči Končar. Področje termične 

obdelave s tem dobiva nov videz, saj 

smo uredili tudi nov plato za sežigno 

napravo, nov prostor za komorne peči 

ter hkrati sanirali transportno pot iz 

pakirnice ob Dravinji. 

10 

SELITEV PROIZVODNJE 

Selitve proizvodnje smo dodobra pospešili 

Hitra rast naročil v drugem in tretjem kvartalu leta je dodobra zapolnila naše proizvodne kapacitete 

in nas prisilila, da smo začetne načrte preselitve proizvodnih kapacitet pospešili. 

Sama selitev 

strojev za 

enoto Flex je 

po dopustih 

malce zastala, 

saj smo si vzeli nekaj več časa za 

pospešeno ureditev prostorov bivše 

PE Diamanti v Zrečah. Tja bomo 

namreč selili vse stroje, ki začnejo 

prihajati konec meseca septembra. 

Sprejeli smo tudi odločitev, da enoto 

LBD selimo v nove prostore letos in 

ne naslednje leto. S tem omogočimo 

predčasno izpraznitev spodnjega dela 

proizvodnje LBD in razširitev pakirnice 

v prepotrebni dodatni prostor, saj 

dobesedno poka po šivih. 

Gradbena dela za ureditev prostorov 

LBD so v polnem teku. Hitimo z deli, 

da bomo lahko pakirnici zagotovili 

dodatne prostore še letos. 

Glavnina strojev za enoto Flex, ki so 

še ostali v Mariboru, se seli oktobra in 

Vili Potočnik 

novembra, medtem ko se decembra 

seli še stroj za proizvodnjo brusnih 

loncev. Med selitvami teh večjih 

strojev se transportirajo tudi manjše 

naprave in ves potrebni inventar 

za normalno proizvodnjo. S tem 

se postopoma do konca leta vsa 

naročila SPE Flex SC prenesejo v 

Zreče, vsa naročila za težki bakelit pa 

se prenesejo v program SPE IBO v 

Maribor. 

Pri delu se srečujemo z različnimi 

težavami, vendar moramo biti 

optimistični in prepričan sem, da 

bomo program selitev proizvodenj 

za leto 2010 v okviru projekta 

združevanja podjetij tako z zadnjimi 

dopolnitvami bistveno presegli. 

Seveda pa se s tem zadeva ne konča, 

saj nas čaka razširitev in posodobitev 

pakirnice, modernizacija in 

optimizacija proizvodnje … 

Vili Potočnik, 

operativni vodja selitev

Vakuumski sušilnik 

Sušenje vlažnih trdnih snovi je ena najstarejših in najpogostejših procesnih 

operacij, ki se uporabljajo v različnih industrijskih panogah. V industriji 

je najbolj razširjeno normalno temperaturno konvekcijsko sušenje, med 

posebne vrste sušenja pa prištevamo izzmrzovalno sušenje, dielektrično 

sušenje, sušenje s pregreto paro, vakuumsko sušenje … 

V SPE Industrijska brusna orodja se pri izdelavi keramično vezanih brusov 

večjih dimenzij in finejših granulacij že uporablja sušenje s pregreto vodno 

paro, v septembru pa je bil postavljen še sušilnik za vakuumsko sušenje VSc 

110-300k, proizvajalca Končar–Termotehnika, d. o. o., s Hrvaške. 

Vakuumsko sušenje je pravzaprav 

sušenje v pregreti vodni pari, le da je 

zaradi podtlaka temperatura znižana, 

zato je mnogo bolj prizanesljivo. 

Pri sušenju v vakuumu: 

• voda zavre pri nižji temperaturi kot 

pri atmosferskem tlaku, kar pomeni 

manjšo porabo energije za 

segrevanje in pregrevanje izdelkov 

in naprave, manjše so tudi toplotne 

izgube v okolico; 

• uspešno se kombinirata prenos 

vlage skozi material in izparevanje 

vode s površine. Podtlak namreč 

ugodno vpliva na pretok (pospešeno 

gibanje vodne pare skozi porozno 

kapilarno strukturo) in povečuje 

potenciale (večja je tlačna razlika med 

notranjimi sloji in površino izdelka 

kot tudi med površino izdelka in 

okolico); 

• sušenje površine je hitrejše in pri nižji 

temperaturi. Na splošno primerjava 

časov vakuumskega sušenja s 

konvencionalnimi komorami kaže v 

prid vakuumskemu, ki je za 30 do 

40 odstotkov hitrejše. Zlasti je opazna 

večja prednost pri večjih in debelejših 

izdelkih. Krajši časi sušenja omogočajo 

večjo prilagodljivost v proizvodnji. 

Vakuumski sušilnik VSc 110-300k 

notranjega premera 1,1 m in dolžine 3 

m je torej namenjen sušenju keramično 

vezanih brusov s kombinacijo segrevanja 

in vakuumiranja. Postrojenje obsega 

zunanji in notranji transportni voziček, 

ogrevano ohišje, vakuumsko črpalko, 

gretje vhodnega zraka in elektro omarico 

s programatorjem. Po vstavljanju 

izdelkov v sušilnik, nastavljanju 

parametrov ter zagonu sledi izmenjava 

NOVO V PROIZVODNJI 

faz segrevanja in vakuumiranja. Gretje 

notranjosti sušilnika je izvedeno 

s pomočjo ogrevanega ohišja in 

pregretega zraka, cirkulacijo zraka 

v notranjosti zagotavlja vakuumska 

črpalka, podtlak pa je zagotovljen z 

vakuumskim ventilom. 

Trenutno je vakuumski sušilnik v fazi 

zaganjanja in definiranja parametrov 

sušenja, po tem bo sledila redna 

uporaba. Ocenjujemo, da bo v 

njem možno posušiti od 250 do 

700 kg izdelkov (odvisno od oblik 

in dimenzij) ter sedanji čas sušenja 

s pregreto vodno paro zmanjšati za 

polovico. Vakuumski sušilnik bo tako 

dopolnitev sušenju s pregreto vodno 

paro s ciljem, da s krajšim časom, 

manjšo porabo energije in ustrezno 

kakovostjo dosežemo manjše stroške 

sušenja. 

Danijela Senčar, 

samostojna strokovna delavka 

Primož Jakopina (Tehnične tkanine) 

Danijela Senčar 

Moja 

misel 

Ne bi smeli vseh dajati v isti koš. Bolj bi morali 

znati opaziti razlike med delovnimi mesti, 

zaposlenimi in delovnimi pogoji in vse to 

upoštevati pri višini plače. 

11

12 

OKOLJE IN MI 

SWATYCOMET in ekologija 

Vse bolj obsežna in zahtevna okoljska zakonodaja zahteva od 

podjetij nenehno prilagajanje. Uspešna podjetja, med katera 

vsekakor sodi tudi SWATYCOMET, se zavedamo, da 

neizpolnjevanje zakonskih zahtev lahko pomeni tudi zaprtje 

podjetja. Tudi naši zahtevni kupci se zavedajo pomena 

doseganja ne samo kakovostnih, temveč vse bolj tudi 

okoljskih zahtev. Enkrat letno temeljito presojajo naše 

podjetje, na podlagi česar uvrščajo podjetje med varne ali 

kritične dobavitelje. 

V SWATYCOMETU poslujemo v 

skladu s standardoma ISO 9001 in 

ISO 14001. Ozaveščenost vodstva, 

notranje presoje sistema, realizacija 

predlogov in idej zaposlenih v sklopu 

Managementa idej in ne nazadnje 

tudi vsakoletno presojanje podjetja s 

strani certifikacijske hiše od podjetja 

zahteva nenehno samoocenjevanje, 

izpopolnjevanje in izboljševanje 

zastavljenega sistema. 

Strateško poslovni enoti Industrijska 

brusna orodja in Tehnične tkanine sta 

zaradi proizvodnje keramičnih brusov 

v Mariboru in zaradi uporabe topil v 

Ločah zavezanca posebne Uredbe o 

celovitem nadzoru in preprečevanju 

onesnaževanja – IPPC (˝Integrated 

Pollution Prevention Control˝), ki 

podjetja zavezuje, da začnejo uvajati 

najboljše razpoložljive tehnike 

(BAT – ˝Best Available Technologies˝). 

Pridobitev Okoljevarstvenega 

dovoljenja za obratovanje po 

IPPC uredbi torej pomeni striktno 

izpolnjevanje zahtev, ki so zapisana 

v okoljevarstvenem dovoljenju, 

ter uvajanje najboljših do sedaj 

poznanih tehnik, ki jih predpisujejo 

za posamezno vrsto proizvodnje BAT 

tehnike, kar je nemalokrat povezano z 

investicijami. 

Tako planiramo v naslednjem 

letu na lokaciji Maribor zamenjati 

čistilno napravo za emisije v zrak 

in vire emisij v zrak zmanjšati za 

polovico, zamenjati energente z 

energetsko učinkovitejšimi in okolju 

prijaznejšimi, avtomatizirati procese 

v energetiki z namenom zmanjšanja 

porabe energentov. Obrati z IPPC 

Okoljevarstvenim dovoljenjem 

so enkrat na leto podvrženi tudi 

temeljitemu pregledu s strani 

inšpekcijskih organov, specializiranih 

za posamezno IPPC dejavnost. 

Strateško poslovna enota Flex SC v 

Zrečah mora zaradi vrste dejavnosti 

upoštevati splošne zakonske predpise 

na posameznih področjih. Predpisani 

parametri, za katere je potrebno 

izvajati monitoring, so za ta obrat pod 

maksimalnimi dovoljenimi mejnimi 

Nova čistilna naprava 

Tatjana Padežnik Matović 

vrednostmi. Oddane so bila vloge 

za Okoljevarstveno dovoljenje za 

vode in hrup. Emisije v zrak uspešno 

nadziramo z dodatno novo čistilno 

napravo. 

Združitev podjetij zahteva veliko 

strpnosti, smelega načrtovanja, 

dosti denarnega vložka. Ne glede 

na vse ostaja zavest, da je pot do 

uspeha potrebno graditi ne le na 

zadovoljstvu kupcev ampak tudi na 

zadovoljstvu vseh zaposlenih kot tudi 

vseh okoliških prebivalcev. 

Tatjana Padežnik Matovič, 

samostojna strokovna delavka

Poslovni sistem SWATYCOMET 

SWATYCOMET je uspešen mednarodni poslovni sistem, ki poleg matične družbe SWATYCOMET, d. o. o., 

združuje še podjetji SWATY – INPO in ECOPACK iz Slovenije ter TOROFLEX iz Nemčije in COBRO iz Avstrije. 

V petih družbah je skupaj zaposlenih preko 1000 sodelavcev, ki jih povezuje usmerjenost k izpolnjevanju 

potreb in zahtev tudi najzahtevnejših kupcev. Dejavnosti družb v skupini poleg brusne industrije segajo 

tudi na druga področja. Globalna prisotnost v številnih državah sveta dokazuje jasno začrtano vizijo razvoja 

in usmerjenost k doseganju ciljev. 

ECOPACK 

Embalažo, v katero nam v slaščičarnah 

shranijo pecivo in druge dobrote za 

domov, zagotovo vsi poznate. Pa ste 

vedeli, da jo izdelujejo v podjetju, ki je del 

poslovnega sistema SWATYCOMET? 

Podjetje Ecopack je med vodilnimi 

proizvajalci embalaže za prehrambno 

industrijo v Sloveniji in večjimi v 

osrednji Evropi. Oskrbuje 3/4 vseh 

slovenskih pekarn in slaščičarn, velik 

delež delikatesne industrije, industrijo 

predelave sadja in zelenjave, pakiranje 

hitro pripravljene hrane, na želje 

potrošnikov vedno razvijajo tudi nove 

izdelke. 

Ecopack so leta 1991 ustanovili znotraj 

družbe COMET, d. d., in prvo v Sloveniji 

je začelo s proizvodnjo okolju in 

uporabniku prijazne embalaže. Sedež 

podjetja je v Zrečah (na istem naslovu kot 

SWATYCOMET), zaposluje 10 sodelavk in 

sodelavcev v razvoju, proizvodnji, prodaji 

in odpremi izdelkov. Že od začetka 

podjetje vodi Benjamin Macuh. 

SWATY – INPO 

SWATY – INPO je, kot pove že njegov 

dolg naziv, podjetje za usposabljanje in 

zaposlovanje invalidov. Ustanovljeno 

je bilo leta 1999 kot hčerinsko podjetje 

družbe SWATY, d. d. Sedež družbe je 

v Mariboru, kjer je danes tudi sedež 

družbe SWATYCOMET. Podjetje zaposluje 

93 sodelavk in sodelavcev, vodi pa ga 

Branko Čas. Zaposleni se vključujejo 

v lažje delovne procese na področju 

proizvodnje brusov, sodelujejo pri 

pakiranju, kontroli izdelkov in varovanju. 

COBRA 

Leta 1988 je družba COMET v Šmihelu 

na avstrijskem Koroškem ustanovila 

hčerinsko podjetje, trgovsko-proizvodno 

podjetje COBRA, GmbH. Osnovni 

motiv ustanovitve podjetja v tujini je 

bilo pridobivanje dodatnih možnosti 

za prodor na tuje trge, ki je bil v času 

Jugoslavije in uvoznih ovir, ki jih je država 

postavljala, še toliko zahtevnejši. Cobra se 

je pozneje usmerila predvsem v trženje in 

je tudi danes pomemben del poslovnega 

sistema SWATYCOMET. Na avstrijskem 

tržišču opravlja funkcijo generalnega 

zastopnika in predstavništva matične 

družbe. Podjetje zaposluje 4 sodelavce, 

vodi pa ga Jože Kefer. 

TOROFLEX 

Od začetkov leta 1979 do današnjega 

dne se je družbi Toroflex uspelo iz 

nišnega ponudnika razviti v enega 

največjih in vodilnih ponudnikov brusnih 

izdelkov v Nemčiji. Družba COMET je s 

Toroflexom sodelovala že od ustanovitve, 

do 100-odstotnega prevzema pa je prišlo 

leta 2004. 

Kot je zapisal njen direktor Dieter Klier, 

posebno pozornost posvečajo zanesljivi 

in stalno visoki kakovosti, dobremu 

razmerju med ceno in storitvijo, 

upoštevanju rokov in odličnim storitvam. 

Bodisi da gre za rešitve po meri strank ali 

za standardne artikle, Toroflex je sinonim 

za učinkovitost, varnost in zanesljivost od 

proizvodnje do dobave. 

MI SMO SWATYCOMET 

Poleg Nemčije sodelujejo še z mnogimi 

drugimi evropskimi državami, v zadnjem 

obdobju intenzivneje tudi z Arabijo in 

Ameriko. V podjetju je 14 zaposlenih, 

trenutno sodelujejo tudi z ekipo 10 

trgovskih zastopnikov. 

Boštjan Štante (Flex) 

Moja 

misel 

Sodelavci so v redu. Me pa moti način urejanja 

zmesi. Nikoli nisem prepričan, koliko suha oz. 

mokra zmes bo prava. Ne vem, kje se zatakne, 

sodelavci v procesu pa pritiskajo name. Zato bi tu 

šel do konca, tako dolgo, da bi zagotovil stalnost 

načina dela. 

13

14 

OSREDNJA TEMA 

Združitev podjetij v novo družbo SWATYCOMET je zahtevala nekatere pomembne 

spremembe. Del le-teh je tudi nova organiziranost družbe, ki je bila sprejeta 17. septembra 

2010. Na ta dan je bilo v podjetju 953 zaposlenih in še 83 najetih preko agencij. 

Organigram SWATYCOMET 

Osnovno organizacijsko strukturo 

sestavljajo vodstvo družbe, 

strateške poslovne enote ter 

štabne službe. Te so nadalje 

organizirane na posamezne 

organizacijske enote. Na 

mikroorganizacijski ravni pa so 

proizvodne enote, službe in obrati 

razčlenjeni na oddelke in/ali 

poslovna področja ter na delovna 

mesta. 

Organiziranost družbe temelji 

na načelu ploske organiziranosti, 

kar pomeni do 5 ravni vodenja. 1. 

raven predstavlja direktor družbe, 

2. raven direktorji SPE in direktorji 

štabnih služb, 3. raven vodje 

SPE FLEX SC 

Direktor SPE FLEX SC 

Iztok Rozman 

NABAVA 

Direktor Nabave 

Bojan Rambaher 

LOGISTIKA 

Direktorica Logistike 

Danica Ravnjak 

RAZISKAVE IN RAZVOJ 

Direktor Razvoja 

Aleš Semprimožnik 

VZDRŽEVANJE 

Direktor Vzdrževanja 

Tomaž Jelenko 

Strateški projekti 

Pomočnik direktorja družbe 

Andrej Lobnik 

Nova organiziranost 

družbe SWATYCOMET 

proizvodnih enot in služb, 4. raven 

obratovodje in 5. raven delovodje 

in skupinovodje. V štabnih službah 

so največ tri ravni vodenja, v SPE 

IBO pet, v SPE FLEX SC in SPE TT pa 

štirje nivoji, saj ravni obratovodij ni. 

POSLOVODSTVO DRUŽBE 

Direktor družbe 

Aleš Mikeln 

SPE INDUSTRIJSKA BRUSNA ORODJA 

Direktor SPE Industrijska brusna orodja 

Matjaž Merkan 

SWATYCOMET je tržno 

usmerjeno podjetje. Zahteve 

in pričakovanja naših kupcev 

so tista, ki opredeljujejo vse 

temeljne in podporne delovne 

procese, ki zagotavljajo 

učinkovito delovanje družbe. Pri 

tem je zelo pomembno dobro 

sodelovanje znotraj posameznih 

enot in pa sodelovanje med 

delovnimi področji v različnih 

organizacijskih enotah. 

Pomembno vlogo ima timsko 

delo, ki ga določajo ustvarjalno 

sodelovanje, skupinsko iskanje 

odločitev ter spoštovanje znanja 

posameznika in podrejanje 

skupnim ciljem družbe. 

KONTROLING 

Direktorica Kontrolinga 

Metka Hren 

KADROVSKO PRAVNA SLUŽBA 

Direktorica KPS 

Marjeta Hedl - Škrinjar 

INFORMACIJSKA TEHNOLOGIJA 

Direktor IT 

Benjamin Majcen 

FINANCE 

Direktorica Financ 

Vladka Šolar 

RAČUNOVODSTVO 

Direktorica Računovodstva 

Irena Keblič 

SPE TEHNIČNE TKANINE 

Direktorica SPE Tehnične tkanine 

Marija Metličar

Organigram SPE FLEX SC 

SPE FLEX SC je največja 

strateška poslovna enota, tako 

po številu zaposlenih kot po 

deležu prodaje v skupni prodaji, 

saj predstavlja 70 %. Na dan 17. 

PRODAJA 

PE FLEX 

Vodja PE FLEX 

Milena Krajnik 

september 2010 je bilo v enoti 

438 zaposlenih in 70 najetih 

preko agencij (od tega je bilo na 

mariborski lokaciji 92 zaposlenih 

in 22 najetih preko 

TEHNOLOGIJA 

SPE FLEX SC 

Direktor SPE FLEX SC 

Iztok Rozman 

OSREDNJA TEMA 

agencij). Proizvodnja poteka 

na dveh lokacijah, v Mariboru 

in Zrečah, do konca leta pa bo 

celotna enota skoncentrirana na 

lokaciji v Zrečah. 

PE FLEKSIBILNI BRUSI 

Vodja PE FLEKSIBILNI BRUSI 

Bogo Gošnjak 

TEHNOLOGIJA 

PRIPRAVA DELA PRIPRAVA DELA 

MEŠALNICA 

OBLIKOVALNICA 

TERMIČNA OBDELAVA 

KONTROLA IN PAKIRANJE 

KOVINSKA GALANTERIJA 

LBD 

PBČ 

VIZUALNE KOMUNIKACIJE 

15

OSREDNJA TEMA 

Organigram SPE 

Industrijska brusna orodja 

SPE Industrijska brusna orodja je druga največja poslovna enota. Na dan 17. september 2010 je imela 214 

zaposlenih in 5 najetih preko agencij. Delež prodaje v skupni prodaji znaša 22 %. Po uspešno zaključenih 

selitvah v poletnih mesecih proizvodnja keramike, bakelita in superabrazivov v celoti poteka v Mariboru, 

enota Sekundarne surovine in ognjevzdržni materiali pa je v Oplotnici. 

16 

OSREDNJA TEMA 

KERAMIKA & BAKELIT 

Vodja 

Jože Juhart 

SPE INDUSTRIJSKA 

BRUSNA ORODJA 

Direktor SPE industrijska 

brusna orodja 

Matjaž Merkan 

SUPERABRAZIVI 

Vodja 

Jolanda Laubič 

SS IN OOM, MAGNEZIT 

Vodja 

Herbert Brdnik 

PRODAJA FLEX S TEHNOLOGIJA 

TEHNOLOGIJA TEHNOLOGIJA 

PRODAJA EX YU PRIPRAVA DELA 

PRIPRAVA DELA PRIPRAVA DELA 

PRODAJA SVET 

BAKELIT 

obratovodja 

Bojan Motaln 

PROIZVODNJA PROIZVODNJA 

KERAMIKA 

obratovodja 

Marijan Koder 

OBDELAVA 

obratovodja 

Bogdan Avguštin 

KONTROLA IN PAKIRANJE

PRODAJA 

Mojca Podlipnik (Superabrazivi) 

Moja 

misel 

Pri šefici, ki jo imam zdaj, ne bi spremenila 

ničesar. Všeč mi je, da se z njo lahko pogovarjam 

o čemerkoli. Če pa bi imela večji vpliv, bi sodelavcem 

v našem oddelku povišala plače. 

SPE TEHNIČNE TKANINE 

Direktorica SPE Tehnične tkanine 

Marija Metličar 

PROIZVODNJA 

Vodja PE TEHNIČNE TKANINE 

Roman Štuklek 

PRIPRAVA DELA 

TKALNICA 

IMPREGNACIJA 

IZSEK 

OSREDNJA TEMA 

Organigram 

SPE Tehnične 

tkanine 

SPE Tehnične tkanine je na dan 

17. september 2010 zaposlovala 

88 sodelavk in sodelavcev. Delež 

prodaje v skupni prodaji podjetja 

predstavlja 7 %. Sedež enote in 

celotna proizvodnja poteka na 

lokaciji v Ločah. 

RAZVOJ, 

TEHNOLOGIJA IN KAKOVOST 

Alojz Hrovat (Flex) 

Moja 

misel 

V zadnjem času se je obseg dela precej povečal, 

pri plačah pa se ne pozna kaj dosti. Jaz bi vsem 

v proizvodnji zvišal plače in tudi nekaterim v 

režiji, ne pa vsem. Zmanjšal bi tudi razmerja med 

plačami, kot pred 25. leti, ko so bila le-ta čisto 

drugačna. 

17

V zadnjem obdobju so se v družbi SWATYCOMET zgodile kraje osebnih predmetov 

in predmetov, ki so v lasti podjetja. S tem je bila povzročena škoda, ki pa ni samo 

neposredno materialne narave, kraje so negativno vplivale tudi na počutje in splošno 

varnost vseh sodelavk in sodelavcev v podjetju. 

Čeprav se nam nasveti lahko zdijo že izpeti, ne bo odveč opozorilo, da lahko sami s 

primernim ravnanjem storimo največ za lastno varnost in zaščito naših predmetov. 

Osebnih predmetov ne izpostavljamo po nepotrebnem in smo pozorni na to, kam in 

kako jih odlagamo. Prav tako je pomembno, da spremljamo dogajanje in odgovorne 

opozarjamo na morebitna sumljiva dejanja. 

Posledice kraj, ki se zgodijo v podjetju, na koncu vedno nosimo vsi zaposleni. Zato 

je prav, da delujemo preventivno, smo pozorni na okolico in poskušamo preprečiti 

nepotrebne nevšečnosti, ki nastanejo s krajo predmeta še tako nizke materialne 

vrednosti. 

Poletje je za nami, tu je že jesen, zato je že čas, da razmišljamo, kje bomo uživali v 

zimskih radostih. Ena od možnosti je tudi Rogla, kjer imamo naše počitniške hišice. 

Prijave za letošnje koriščenje objektov na Rogli bomo zbirali od ponedeljka, 4. 

oktobra. Prijavnice lahko dvignete v tajništvu sektorja za splošne zadeve pri Dušici 

Založnik (v Zrečah) oziroma pri Bernardi Damijan (v Mariboru). Ob prijavi oziroma 

rezervaciji termina je potrebno oddati v celoti izpolnjeno prijavnico. Stroške 

poravnate na blagajni z gotovino ob prevzemu napotnice in ključev. 

Termini: 

Ostali termini: Za vse termine izven novoletnih praznikov in šolskih 

počitnic bodo rezervacije možne do zasedbe vseh zmogljivosti. 

Za vse termine v času zimske sezone se lahko prijavite s prijavnico po 

sistemu “kdo bo prej”. Najkrajši čas najema v času šolskih počitnic je 

celoten objavljen termin, izven tega pa najmanj tri nočitve. Menjave 

so vedno na prvi in zadnji datum razpisanega termina ob 17. uri. 

Hkrati lahko oddate tudi prijavnico za čas zimskih počitnic, ki so za 

vse v enotnem terminu, in sicer od 21. 2. do 25. 2. 2011. 

Cena najema apartmaja na dan: 

18 

DOBRO JE VEDETI 

Kraje v SWATYCOMETU 

Počitnice na Rogli 

božično-novoletni prazniki v času šolskih počitnic 

od 25. 12. 2010 do 29. 12. 2010 od 18. 2. 2011 do 23. 2. 2011 

od 29. 12. 2010 do 2. 1. 2011 od 23. 2. 2011 do 27. 2. 2011 

božično-novoletni termini vsi ostali termini 

COMET 1 in 2 51,00 EUR COMET 1 in 2 34,00 EUR 

COMET 3 in 4 45,00 EUR COMET 3 in 4 30,00 EUR 

Organiziran prevoz 

Maribor–Zreče–Maribor 

Za zaposlene, ki so prešli iz lokacije Maribor na 

lokacijo Zreče, na pobudo sindikatov in njihovih 

članov, od 1. oktobra dalje organiziramo prevoz 

na delo. 

Prevoz bo organiziran izpred sedeža družbe 

SWATYCOMET v Mariboru do Zreč in nazaj. 

Odhodi iz Maribora 

5.00 za dopoldansko izmeno 

13.00 za popoldansko izmeno 

21.00 za nočno izmeno 

Avtobus bo pobiral potnike tudi v Slov. Bistrici, 

kjer se bo seveda ustavil tudi ob povratku. 

Odhodi iz Slovenske Bistrice 

(uvoz pri trgovskem centru Spar) 

5.20 za dopoldansko izmeno 

13.20 za popoldansko izmeno 

21.20 za nočno izmeno 

Odhodi iz Zreč 

14.05 za dopoldansko izmeno (prihod v 

Maribor okrog 15.05 ure) 

22.05 za popoldansko izmeno (prihod v 

Maribor okrog 23.05 ure) 

6.05 za nočno izmeno (prihod v Maribor okrog 

7.05 ure) 

Ker bo iz Maribora urejen organiziran prevoz, 

podjetje zaposlenim od 1. 10. 2010 ne bo 

plačevalo prevoznih stroškov za relacijo 

Maribor–Zreče–Maribor. Krili se bodo stroški 

prevoza na delo na relaciji dom–Maribor–dom. 

V primeru prevelikega števila prijavljenih 

bomo izločili tiste, ki so objekte koristili 

za lanske praznike, ali pa bomo izvedli 

žrebanje in nato točno določili koristnike 

objektov.

Če bi časopis spregovoril … 

S p o š t o v a n i b r a l c i ! 

Poročil sem se. Še vedno ostajam vaš interni časopis, priimek sem pa spremenil. Saj 

me razumete, rad bi, da me vsi sprejmete … in stopanje po skupni poti pač zahteva 

nekatere spremembe. Zdaj slišim na Moj SWATYCOMET, za Bruska pa lahko rečem, da 

ostaja moj dekliški priimek. 

Ja, tale združitev je pošteno vplivala name. Je videti, kajne? Spremenil sem celoten 

imidž. Tiskan sem v drugačnih barvah, vsebujem več slikovnega materiala, spremenil 

sem naslovnico … in na otip sem tudi drugačen. Malo sem se zredil – ne, ni to, kar 

mislite. Berete me na ekološkem papirju, zato me je več skupaj. SWATYCOMET je 

ekološko zavedno podjetje in jaz ne želim zaostajati na področju varstva okolja. 

Upam, da sem vam všeč in me boste vzeli za svojega. 

Da pa bom še bolj vaš, vas vabim, da me popestrite s svojimi idejami, pobudami, 

fotografijami, članki … 

Lep pozdrav do decembra, 

Vaš Moj SWATYCOMET 

Kaj so drugi povedali o 

našem časopisu? 

Stane Motaln, Superabrazivi: 

Interni časopis pozdravljam, saj iz njega 

izvem, kaj se v podjetju dogaja. Zanimivo 

raznolikost vsebin dobro dopolnijo 

krajše predstavitve sodelavcev in njihovo 

mnenje o določeni temi. 

Stane Motaln 

Moja misel 

Mirjam Božović, Avtotehna, d. d.: 

Vaše glasilo si vedno z zanimanjem 

ogledam in nekatere članke tudi 

preberem. Sama urejam AT novice, 

glasilo Skupine Avtotehna, zato me 

zanimajo rubrike, oblikovanje, barve … 

Zagotovo k branju pritegne tudi 

oblikovna razgibanost in barvitost. 

Včasih dobim tudi kako idejo, ki jo za 

nas razvijam dalje. Ravno tale tip kratkih 

mnenj s fotografijo mi je še posebno 

všeč. Novi Moj SWATYCOMET je še 

bogatejši kot Brusko in verjamem, da 

ga bodo tudi bralci v Mariboru vzeli za 

svojega. 

UO se trudimo, da bi vam čimbolj približali časopis. Pisan je za vas. V rubriki »Moja misel« 

bomo objavljali vaša mnenja, razmišljanja, kritične poglede, želje. Menimo, da bodo prav ti 

vaši prispevki glasilu dodali kanček tistega utripa, ki ga je čutiti v podjetju med zaposlenimi. 

Tokrat smo vas spraševali, kaj bi spremenili v podjetju, če bi imeli večji vpliv. Čeprav ste se 

v večini brez težav vživeli v vlogo »vsemogočnega«, pa ste nekateri vendarle cenzurirali 

svojo domišljijo in si niste pustili povedati tistega, kar mislite. Kar pogumno, le za vaša 

razmišljanja gre. 

Uredniški odbor 

DOBRO JE VEDETI 

Nova 

spletna stran 

SWATYCOMET 

Konec avgusta je zaživela nova spletna 

stran družbe SWATYCOMET. Na strani 

predstavljamo novo podjetje, njegove 

prednosti, globalno prisotnost ter 

bogato tradicijo in vizijo razvoja. Osrednji 

del je namenjen predstavitvi celovitosti 

programov izdelkov, od velikoserijske 

proizvodnje, industrijskih brusnih orodij 

do tehničnih tkanin. Vizualno spletna 

stran sledi novi korporativni celostni 

podobi podjetja. 

Spletno stran smo pripravili z mislijo na 

uporabnika. Na vsakem koraku omogoča 

odgovore na nadaljnja vprašanja, tako s 

prodajnega kot tehnično-tehnološkega 

vidika. Dvosmernemu toku 

komuniciranja pripisujemo velik pomen, 

saj želimo z našimi strankami graditi 

dolgoročne odnose in zagotavljati 

učinkovite storitve. Za namen 

tehničnega svetovanja ter zagotavljanja 

hitrih in kakovostnih informacij smo 

pripravili kontaktni obrazec, odgovorni 

pa poskrbijo za odgovor v roku dveh 

delovnih dni. 

Z rednim objavljanjem aktualnih novic 

in dogodkov skrbimo za ažurnost 

informacij, v elektronski obliki pa si odslej 

lahko pogledate tudi interni časopis Moj 

SWATYCOMET. 

Spletno stran bomo nenehno 

nadgrajevali in skrbeli za njeno visoko 

uporabnost. Vabimo vas, da jo obiščete 

na www.swatycomet.si in podate vaša 

mnenje, pripombe in predloge. 

www.swatycomet.si 

19 

NOVO

ŠRD SWATYCOMET 

33 pohodnikov po dolini 

Triglavskih jezer 

V soboto, 21. avgusta, smo se zbrali pred vhodom v tovarno v Zrečah, kjer nas je že čakal 

avtobus. Bilo je sveže jutro za avgust, ko smo ob 4:10 krenili na pot. 

Že nekaj dni pred odhodom smo organizatorji skrbno spremljali vremensko napoved 

za prihajajoči vikend. Skrbelo nas je zaradi muhastega poletja, saj nobena večdnevna 

vremenska napoved ni bila zanesljiva. 

Peljali smo se po avtocesti mimo 

Celja in Ljubljane. Pot smo nadaljevali 

po gorenjski avtocesti do izhoda za 

Bled. Peljali smo se mimo Blejskega in 

Bohinjskega jezera. Predsednik ŠRD 

Vili nas je v avtobusu pozdravil in nam 

predstavil 3 vodnike. Glavni vodnik je 

bil Darko, njegova pomočnika pa Zvone 

in Jani. Cilj vožnje je bila Koča pri slapu 

Savica, kamor smo prispeli kmalu po 7. 

uri zjutraj. 

Obuli smo si pohodne čevlje, nastavili 

pohodne palice na pravilno višino 

in si oprtali pretežke nahrbtnike. 

Dobro razpoloženi smo zakorakali 

proti Komarči, ki od daleč izgleda kot 

navpična neprehodna stena. A še zdaleč 

ni tako. Pot, ki se ponekod kar strmo 

vzpenja, je zelo dobro markirana in 

varovana. Na nadmorski višini 1.340 m 

smo dosegli vrh Komarče. Nato smo 

imeli samo še 15 minut hoje po ravnini 

skozi gozd. Naenkrat se je pred nami 

odprla jasa, sredi katere leži čudovito 1. 

Triglavsko jezero – Črno jezero. Sledil je 

odmor za obvezno fotografiranje, malico 

in okrepčila v obliki različnih vrst tekočin. 

Dokaj nizka oblačnost nas je spremljala 

vse do 2. Triglavskega jezera – Dvojnega 

jezera, ki leži na krasni planoti, obkroženi 

s smrekami in macesni. Le streljaj od 

jezera leži Koča pri Triglavskih jezerih, 

ki je po mnenju mnogih planincev ena 

najlepših planinskih koč v slovenskih 

gorah. V koči smo potrdili rezervacijo za 

spanje 33 hrabrih planincev. 

Koča pri Triglavskih jezerih leži na 

nadmorski višini 1.685 m. Čakalo nas je 

še slabih 400 m nadmorske višine do 

Zasavske koče na Prehovdavcih. 

Okoli poldneva se je razjasnilo, oblaki 

so izginili in dolina Triglavskih jezerih 

se je kopala v soncu. Po uri in pol hoje 

smo prispeli do največjega Triglavskega 

jezera – Velikega jezera, ki ga po domače 

20 

imenujemo Ledvička zaradi njegove 

oblike, ki spominja na ledvico. Kamor 

nam je nesel pogled, smo občudovali 

gorske rože in veliko fotografirali. V 

daljavi smo videli tudi svizce, gamse 

in kozoroge. Zahodno od jezera se 

dvigujeta vrhova Veliko in Malo Špičje. 

Na desni, vzhodni strani doline smo 

občudovali vršace Velike in Male Tičarice 

ter Velike in Male Zelnarice. Tik pred 

Zasavsko kočo na Prehodavcih se je 

sramežljivo za Kanjavcem pokazal vrh 

Triglava, ki smo ga nekateri planinci 

osvojili lani. Vsi prej omenjeni vrhovi 

segajo krepko čez 2.000 m, Triglav kot 

najvišji pa meri 2.864 m. 

Zasavska koča na Prehodavcih je majhna 

prijetna koča, ki leži na višini 2.071 m. 

Pravi planinci pravijo, da na tej višini ni 

greha; že vedo zakaj! Posebnost koče so 

lističi z napisom »naj planinci odnesejo 

smeti v dolino s seboj« v številnih jezikih 

sveta, ki so obešeni po vseh stenah. 

Koča leži povsem na robu doline, od 

koder je prekrasen razgled na Julijske 

Alpe. Poznavalci smo s skupnimi močmi 

povedali imena in višine vrhov, ki se 

ponosno dvigujejo v daljavi. Na severu je 

Razor, v ozadju sta Špik in Škrlatica, ki je 

dobila ime po škrlatni barvi ob sončnem 

zahodu. Zahodno od Razorja je Prisojnik, 

še nekoliko zahodneje pa Jalovec, ki je s 

svojo značilno obliko grebena in strmo 

severno steno povsem zasenčil svojega 

soseda – Mangrt. Skrajno na zahodu 

smo v daljavi videli Kaninsko pogorje in 

italijanske Julijce. Naš trud je bil nagrajen 

z izjemnim razgledom, ki ga ne doživimo 

prav pogosto. 

Se sprašujete, zakaj Sedmera Triglavska 

jezera, pa smo našteli samo 3? Seveda 

jih je 7! Nahajajo se v okolici Zasavske 

koče na Prehodavcih in izgledajo bolj kot 

mlake. Naj jih naštejem: Zeleno jezero, 

Rjava mlaka, Jezero v Laštah in Jezero v 

Podstenju. 

Po isti poti smo se vrnili do Koče 

pri Triglavskih jezerih. V veselem 

razpoloženju smo ob hrani in pijači 

nadomestili izgubljeno energijo in se 

odpravili spat. 

Zbudili smo se v sončno jutro, ki je 

obetalo še en lep dan. Pa saj smo si ga 

zaslužili! 

Od koče smo se dvignili do prelaza 

Štapce. Od tam se pot spušča med 

macesni do Koče na Planini pri jezeru.

Še ena čudovita planina in jezero! 

Na tem delu severno od Bohinjskega 

jezera so številne nezahtevne poti 

primerne za družinske izlete. 

Od Koče na Planini pri jezeru se pot 

polagoma spušča proti planini Vogar. 

Ustavili smo se pri Domu Draga Kosija, 

ki leži na 1.050 m. Začutili smo vročino, 

še posebej zato, ker je bil poldan. Na 

razgledišču 5 minut od tega doma smo 

imeli prekrasen razgled na Bohinjsko 

jezero in Bohinjske »alpe« južno od 

jezera; Vogel, Rodica in Črna Prst. Od 

Kosijevega doma se pot spušča nekoliko 

bolj strmo proti Stari Fužini. Po poti smo 

se ustavili na odskočišču za jadralne 

padalce. Zaradi lepega vremena in 

toplote so imeli dober vzgonski veter. 

Tako smo lahko opazovali nekaj poletov. 

V Staro Fužino smo prispeli ob 14. uri, 

kot smo planirali. Po dobrem kosilu 

v Ribčevem Lazu smo v zelo dobrem 

razpoloženju krenili proti domu; imeli 

smo kratek postanek na Trojanah, potem 

pa direktno domov. 

Pohod je v zadovoljstvo vseh 

udeležencev v celoti uspel in naslednje 

leto se bomo spet odpravili v naše gore. 

Jani Škof 

Tomaž Alič (Flex) 


Moja 

misel 

Glede na to, da sem v Zreče prišel šele pred 

kratkim, težko rečem, kaj bi spremenil. Opažam 

pa, da je plača zadovoljiva predvsem zaradi 

potnih stroškov, sploh za tiste, ki se vozijo z bolj 

varčnimi avtomobili. Ko pa potnih stroškov ne bo, 

bo izplačilo veliko nižje. Zato bi znižal dodatek 

za prevoz in na ta račun zvišal plačo. Sicer pa so 

plače na splošno prenizke glede na standard, ki 

ga imamo v Sloveniji. 

21

22 


Športna sobota zaradi obilice naročil in zasedenosti terminov letos na žalost odpade. 

Zato pa se bomo bolj osredotočili na tradicionalni dvoranski Miklavžev turnir, ki ga bomo 

organizirali za vse zaposlene v podjetju SWATYCOMET, d. o. o., predvidoma 11. decembra. 

Program bo raznovrsten, od nogometa, košarke, namiznega tenisa, badmintona do pikada, zato 

bodite pozorni na obvestila na oglasnih deskah in se nam pridružite. 

Delo sekcij v jesensko-zimskem 

času 

Člane ŠRD SWATYCOMET 

pozivamo, da se nam pridružite 

v delu sekcij, ki bodo delovale v 

jesenskem oziroma zimskem času. 

V športni dvorani pri OŠ Zreče 

v začetku oktobra začnemo z 

rekreacijo. Na razpolago imamo 

igrišče za košarko, lahko pa igramo 

tudi mali nogomet, odbojko ali 

namizni tenis. S čim se bomo 

ukvarjali, bo seveda odvisno od 

interesa skupine, ki se bo zbrala. 

Informacije dobite pri Viliju 

Potočniku. 

V športni dvorani v Slovenskih 

Konjicah imamo rezervirana tri 

igrišča za badminton. Termine 

bomo z mesecem oktobrom 

rezervirali takoj po službi – 

predvidoma ob četrtkih od 16.00 

do 18.00 ure. Informacije dobite pri 

Janiju Škofu. 

Tudi sekcija tenisa bo delovala 

na teniških igriščih v Slovenskih 

Konjicah. Na razpolago bosta dva 

termina po eno uro v večernem 

času. Informacije dobite pri 

Marjanu Grudnu. 

Napovednik športnih 

dogodkov v jesenskem 

času 

Sekcija joge je organizirana v 

prostorih Term Zreče, saj se tam 

redno odvijajo programi vseh vrst 

vadbe. Društvo se je odločilo, da 

sofinancira udeležbo večje skupine 

sodelavk pri tovrstni vadbi. Vadba 

je organizirana v različnih terminih 

v zimskem času, vse potrebne 

informacije pa lahko dobite pri Erni 

Kovše. 

Sekcija kegljanja trenutno miruje, 

vendar bo delovala, če bo izražen 

dovolj velik interes. Informacije 

lahko dobite pri Borisu Šalamunu.

Najmlajša sekcija, ki se še uveljavlja, 

je sekcija teka na smučeh; v lanski 

sezoni je organizirala dva tečaja, 

kjer so člani pilili tehniko. Drugače 

pa člani nimajo posebnega urnika 

in se družijo po planjavah Rogle in 

Areha po predhodnem dogovoru. 

Vse informacije lahko dobite pri 

Matjažu Mrazu. 

Članstvo Mariborčanov 


Iztekel se je rok za včlanitev zaposlenih in njihovih otrok iz lokacije Maribor za to leto. Naslednja 

možna včlanitev bo po letni skupščini društva, predvidoma v februarju 2011. 

Koliko novih članov imamo 

na lokaciji Maribor? 

Včlanilo se je 25 zaposlenih in njihovih 

otrok. 

Število aktivnosti bo odvisno od števila 

članov, ki se bodo želeli udeleževati 

posamezne aktivnosti. 

Odslej bomo morali upoštevati tudi 

člane, ki so prešli na novo delovno 

mesto iz Zreč v Maribor. S tem se tudi 

številka članstva avtomatsko dvigne. 

Koliko je teh oseb, bo razvidno sproti, 

ko se bodo selitve povsem zaključile. 

Kakšne so naše ugodnosti za 

člane Športno rekreativnega 

društva SWATYCOMET? 

Za letošnje leto predvidevamo nakup 

smučarskih kart, poleg Rogle tudi za 

Mariborsko Pohorje. Udeležujejo se 

lahko vseh, večinoma brezplačnih ali 

ugodnejših, organiziranih dogodkov 

društva, ki jih pripravljamo med letom, 

in sodelujejo pri že aktivnih sekcijah, 

s pobudo, da tudi na mariborskem 

območju pobudniki organizirajo 

posamezne sekcije. Za ustanovitev 

sekcije smo pisali že v prejšnji številki, 

kjer si lahko preberete podrobnosti, 

ali o delovanju povprašate člane 

odbora Športno rekreativnega društva 

SWATYCOMET. 

Na koga se lahko obrnem za 

več informacij? 

Zastopniki za lokacijo Maribor so Boris 

Valdhuber, Branko Pigac ter Alenka 

Mrzdovnik. 

Vabljeni k aktivnemu življenjskemu 

slogu! 

TIM ŠRD 

Tudi v Mariboru se prijavljajo 

novi člani, tako da razmišljamo o 

možnostih organizacije tovrstnih 

sekcij tudi na tej lokaciji. Pogoj 

je seveda, da najdemo ustrezne 

prostore in vodje, ki bodo vodili 

sekcije. Za ustanovitev in delo 

sekcije je pomemben dovolj velik 

interes zaposlenih članov društva, 

ki se bodo sekciji priključili in jo 

tudi redno obiskovali. 

Informacije o tem lahko dobite pri 

Borisu Valdhuberju. 

Obvestila o potrjenih terminih, 

začetku dela posameznih sekcij 

in njihovih vodjih si boste lahko 

prebrali na oglasnih deskah. 

Marinka Koprivnik (Flex) 

Moja 

misel 

Plače bi spremenila. Malo večje bi lahko bile. 

Plačilni razredi se mi ne zdijo v redu. Nekateri 

delamo na istih strojih, enako delo, plačilne 

razrede pa bolj težko primerjamo med sabo, ker 

so precej različni. 

23

Si vzeti čas za ples ali ne? 

vprašanje in začela iskati 

odgovor. Seveda pa sem rabila 

sogovornika. In tako je naneslo, 

da mi je naš sodelavec Venčeslav 

Jakop iz enote Fleksibilni 

brusi omenil, kako prijetno se 

sprosti pri plesu. Seveda mi 

ni mogel odreči prošnje, da z 

vsemi nami deli svoj recept za 

sprostitev po dolgem delovniku. 

S tem nam je odgovoril na 

vprašanje, ali si vzeti čas za ples 

ali ne. In ne odlašajte, vsak 

dober recept je treba preizkusiti, 

še posebej, če zanj potrebuješ le 

dobro glasbo in čevlje, plesalec 

ali plesalka pa se že najde. 

REKREACIJA IN ZABAVA Kar takole sem si postavila to 

Majda Labotar 

24 

Ne bom govoril o standardnih ali 

latinsko-ameriških plesih, o polki in 

valčku, tudi ne o zgodovini plesa, ki sega 

vsaj 50.000 let nazaj. Povedal pa bi rad 

nekaj o plesu v sodobnem času. 

Venčeslav Jakop 

Ples in učenje plesa sta se mi najbolj 

vtisnila v spomin že v osnovno šoli, ko 

smo se pripravljali na novoletni ples in 

kasneje na valeto. Plesati smo se učili 

pri predmetu športne vzgoje. To so bile 

najbolj mučne ure v šoli, kar jih je bilo. 

V srednji šoli pa se je ples začel prikazovati 

že v malo v drugačni luči, najbrž kot 

posledica odraščanja. Znani so bili novoletni 

plesi, za katere pa se nismo prav nič 

pripravljali. Vseeno si lahko po potrebi 

zaplesal. Pa saj ni bilo važno, samo da si 

se nekako gibal v ritmu, kakor si vedel in 

znal. Pa tudi nihče te ni posebej gledal, 

ker se tam itak ni nič videlo. 

Vse to je doživelo vrhunec v maturantskem 

plesu, oziroma v plesnih 

vajah za maturantski ples. Spomnim se 

četvorke, rumbe, sambe, dunajskega in 

angleškega valčka. To pa je bila že resna 

stvar. S plesalko sva na plesu plesala pod 

budnim očesom staršev, ki so bili samo 

nekaj centimetrov oddaljeni od naju. 

Vsaj nama se je zdelo tako. 

Nato so prišla leta študija in dela z več in 

manj plesa, ker za vse pač ni bilo časa. 

Služba, družina, kdo pa bi še plesal. 

Potem pa se je nekega sobotnega večera 

zgodilo nekaj, kar mi je do neke mere 

kar spremenilo življenje. Utrujen od dela 

sem se usedel pred televizijo, ker je bila 

na sporedu neka tekma. Pa je pozvonilo 

in na vratih sta se prikazali žena in kolegica. 

Ta je rekla, da rabi neka skupina še 

en par za tečaj plesa. Pa bi naju povabili, 

če imava čas. Ker se mi je mudilo h 

televiziji, sem hitro odgovoril: »Da, ni 

problema!« Nato pa je na pol smeje, na 

pol s strahom rekla, da začnemo že kar 

čez eno uro. In tako se je začelo, malo za 

šalo, malo zares. Pa ni bilo več poti nazaj. 

Sobotni večeri so tako postali bolj 

dinamični. Najprej učenje plesa dobro 

uro in pol, potem pa še ponavljanje 

vsega tega kje »v živo«. To si je izboril 

predvsem moški del ekipe. Večkrat se 

nam je pridružil tudi naš plesni učitelj. 

Takrat smo pač plesali bolj za kakšno 

rožo ali za stebrom. Spomnim se, da je 

bil tudi odprt klavir na plesišču hotela 

Štorman prav priročen, da smo skrili 

kakšen bolj slab korak ali obrat. V tem 

času smo najbolj čakali na tango, ki se ga 

še nismo učili. Ponavadi smo ga izkoristili 

za posvet pri šanku o tem in onem. 

Tako je minil prvi, drugi, tretji in ne vem 

več, kateri tečaj plesa. Postala je že kar 

navada, da si jesenske in zimske večere 

krajšamo s plesom. Nekateri vztrajamo 

že nekaj let, drugi pridejo in gredo. Vsak 

si vzame toliko plesa, kolikor ga pač rabi. 

Osnovno vodilo pri tem nam je, da ne 

pozabimo uživati v plesu. 

Učenje plesa si popestrimo tudi s 

plesnimi večeri. Knežji plesi v Celju, ki 

jih organizira plesna šola Flamenco, so 

postali že kar tradicionalni. Ponavljanje 

plesa – »preplesavanje« v hotelu Hum 

v Laškem prav tako. Druženje, dobra 

glasba in ples. 

Najraje pa imamo plesne vikende. To 

pomeni, da gremo za dva, tri dni od 

doma in uživamo v učenju plesa. Letos 

smo se učili jive in mambo. Zjutraj tek, 

tai-či, aerobika, nato pa ples dopoldne in 

popoldne, zvečer pa zopet ples in tako 

naprej. Vikenda je bilo hitro konec. Malo 

smo se razgibali in nasmejali, pa je že vse 

skupaj minilo. 

Ples priporočam vsem – starim in 

mladim. Tudi če plešete večkrat na dan, 

se vam nič hudega ne bo zgodilo. Vsekakor 

pa boste razgibani in v dobri telesni 

in umski kondiciji. Pri tem pa sploh ni 

pomembno, kako dobro plešete. Važno 

je le, da pri tem uživate. 

Venčeslav Jakop

Sanjali Grossglockner in sanje doživeli 

Ob treh zjutraj se zberemo pred 

podjetjem SWATYCOMET v Zrečah, v 

kombija naložimo opremo, potem še 

sami sebe in se odpravimo na pot. Vsi 

polni pričakovanj kramljamo o vzponu, 

o vremenu, razmišljamo o tem, kaj nas 

čaka. Ob osmih pridemo do našega 

začetnega cilja »Luknerhaus« (1920 m). 

Pregledamo vso opremo, si naprtimo 

nahrbtnike in se židane volje, ker ni 

dežja, odpravimo na našo pot. 

Udeleženci: Katarina Adorjan, Daniel Oplotnik, Matjaž Mraz, Ivan Gričnik, Iztok Slokar in Rok Gričnik 

Na vrhu Grossglocknerja (3798m): Ivan Gričnik, Iztok Slokar, Katarina Adorjan, Daniel Oplotnik in Rok Gričnik 

REKREACIJA IN ZABAVA 

Grossglockner nas je naslednji dan takole 

pozdravil, obsijan s sončnimi žarki. 

Pot je bila široka, vse skozi smo 

občudovali in poslušali žlobudranje 

potočkov, neverjetno, koliko jih je 

bilo. Po slabi uri hoje smo dosegli naš 

prvi cilj »Luknerhutte« (2214 m), tu 

smo si privoščili zajtrk iz nahrbtnika 

in topel čaj. Po dveh urah hoje smo 

dosegli naš drugi cilj »Studelhutte«. Po 

uri postanka smo se odpravili naprej, 

še na zadnji vzpon, ki naj bi bil za ta 

dan najtežji; ampak ko smo prestopili 

magično mejo 3000 m, smo bili 

nepopisno srečni. Naslednji dan zjutraj 

nas je Grossglockner pozdravil v vsej 

svoji lepoti. Ta dan je padel pod našimi 

nogami, OSVOJILI SMO GA. 

Frančiška Bezjak (Superabrazivi) 

Moja 

misel 

Zadovoljna sem s tem, kar je. Edino plače so 

prenizke in bi lahko bile višje predvsem za 

delavce v proizvodnji. Spremenila bi še delovne 

pogoje – na mojem delovnem mestu ni dobrega 

odsesavanja. 

25

DOŽIVETJA IN LJUBITELJSTVO 

26 

DOŽIVETJA IN LJUBITELJSTVO 

Poletni utrinki 

Zaposlene smo povabili, da z nami delijo poletne utrinke, ki so jih zabeležili s fotografijo. Hvala vsem, ki 

ste se odzvali. Objavljenih je le nekaj najzanimivejših posnetkov. Zagotovo se boste ob njih tudi sami 

spomnili, kako ste preživeli najtoplejše dni v letu. 

Letošnje poletje so nekateri iskali prijetno senco, drugi ste osvežitev iskali v vodi, eni pa so si v poletni vročini 

privoščili celo sneg. Fotografije so zgovorne same po sebi, pod njimi pa je kratek komentar. 

Krasna si, bistra hči planin…je 

odmevalo po dolini Soče. Potem 

pa mi je zastal dih, oblila me je 

hladna voda in nastala je zgornja 

fotografija. (Peter Javoršek) 

Vnuk Ožbej pri nabiranju gob ni 

spregledal majhne žabice. 

(Ana Kračun) 

V hudi poletni vročini je CAR 

ugotovil, da je prijetna klima pod 

grmi domačih hortenzij. 

(Ana Kračun) 

Zvone se je podal na Mont Blanc. Prav do vrha se zaradi neugodne 

vremenske napovedi niso povzpeli, je pa iz fotografij razvidno, da gori 

nebi mogli reči bolje kot Bela gora. (Zvonko Posilovič) 

Lepe pozdrave smo prejeli s 

svetovnega prvenstva v amaterski 

radiogoniometriji (“lov na lisico”), 

ki se je uradno odvijala v Opatiji, 

dejansko pa v Gorskem Kotarju 

pri temperaturah pod 10 0 C 

(poleg nalivov dežja). V Opatijo 

so se vračali le malo ogret (2 uri z 

avtobusom). 

Sicer pa sta Zdravko Ivačič in 

Jože Onič (zastopala slovensko 

kategorijo M60), upokojenca 

COMETA in aktivna člana ŠRD 

SWATYCOMET, sporočila, da je bilo 

vse v redu, le roke so ju že malo 

bolele zaradi “komuniciranja” s 

sotrpini iz vseh delov sveta. 

Jože Onič in Zdravko Ivačič

REŠITEV KRIŽANKE (prepisano geslo s kuponom) 

nam, najkasneje do 1. novembra, 2010, 

pošljite v zaprti kuverti. 

V kupon dopišite vaše osebne podatke: 

Ime in Priimek 

LARA MED 

LARA MED, d.o.o. 

Aleksandra Kosevski Kolar, dr. medicine 

Enota (zaposleni) ali domač naslov (upokojenci): 

Kuverto lahko oddate osebno v službi IT (Majdi 

Labotar) ali pa pošljete po pošti na naslov: 

SWATYCOMET d.o.o., »Za interno glasilo«, 

Tovarniška 5, 3214 Zreče. 

PODELILI BOMO TRI NAGRADE. 

Želimo vam obilo zabave pri reševanju križanke in 

srečo pri žrebanju. 

Kupon september 

2. NAGRADNA KRIŽANKA 

NAGRADNA KRIŽANKA 

NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE SO: 

1. nagrada: Robert GERLIČ, Ob jezgonu 14, 

Razvanje, 2000 Maribor 

2. nagrada: Jožef KLANČNIK, Ecopack d.o.o. 

3. nagrada: Robert HORVAT, Robičeva 18, 

2341 Limbuš 

Za prevzem nagrade je obvezna predhodna 

najava Dušici Založnik (int. 332). 

Uredniški odbor 

27

moj swatycomet 

GLASILO POSLOVNEGA SISTEMA SWATYCOMET 

S V E T I S K R E N J A

Nova organiziranost podjetja Srebrno priznanje GZS ... - swaty comet

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?