Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
POROČILO ZA LETO <strong>2003</strong> UL BF<br />
_________________________________________________________________________<br />
Oddelek za živilstvo<br />
Raziskovalno delo na Oddelku za živilstvo je potekalo v štirih programskih skupinah:<br />
Mikrobna biotehnologija in mikrobiologija, Mikrobna fiziologija in mikrobna ekologija,<br />
Biokemijska in biofizikalno-kemijska karakterizacija naravnih snovi, Integrirano živilstvo<br />
in prehrana.<br />
Raziskovalni program povezuje mikroorganizem kot objekt dela z metodami dela, ki so<br />
lastne mikrobiologiji in biotehnologiji. Pomemben je razvoj hitrejših načinov odkrivanja,<br />
identifikacije in tipizacije patogenih mikroorganizmov (Campylobacter, Salmonella,<br />
Listeria). Poteka evalvacija postopka PCR za odkrivanje listerij v živilih in sočasnega<br />
odkrivanja salmonel in listerij. V okviru študija odpornosti mikroorganizmov iz hrane v<br />
stresnih razmerah predelave in konzerviranja živil smo preučili vpliv suboptimalnih<br />
temperatur in stradanja celic Campylobacter na morfologijo, kultivabilnost in viabilnost z<br />
mikroskopskimi, kultivacijskimi in molekularno-biološkimi metodami. V ugotavljanje<br />
odpornosti mikroorganizmov proti antibiotikom, uporabnim v veterinarski in humani<br />
klinični praksi smo vključili preko 220 živilskih in kliničnih izolatov bakterij<br />
Campylobacter. V delo z mikrobnimi biokulturami je vključena tudi Zbirka industrijskih<br />
mikroorganizmov (ZIM) in sicer z metodami izolacije, ohranjanja in determinacije gliv in<br />
bakterij. Delo Zbirke je povezano z raziskavami na področju vinskih kvasovk, ki so<br />
usmerjene v sistematično analizo površine grozdnih jagod, tretiranih z različnimi<br />
fitofarmacevtskimi sredstvi (deponiranih je bilo okrog 30 sevov). Del aktivnosti skupine je<br />
osredotočen na raziskovanje procesov, ki vodijo v bioakumulacijo ionov kovin v<br />
kvasovkah z namenom pridobitve naravnega bioaktivnega vira mineralov v kvasni biomasi<br />
za animalno in humano prehrano. Poseben poudarek je namenjen proučevanju stresnih<br />
odgovorov kvasovk na različne stresne dejavnike v okolju ter postavitvi in optimizaciji<br />
kontinuirnega bioprocesa za pridobivanje biomase, obogatene z različnimi mikroelementi.<br />
Na Katedri za mikrobiologijo smo v tleh z različno vsebnostjo organske snovi na<br />
Ljubljanskem barju vrednotili rizičnost eutrofikacije podtalnice s fosforjem in dušikovimi<br />
ioni pri renaturacijskih posegih na barju. Z analizo T-RFLP profilov genov nosZ ter 16S<br />
RNA je prikazan vpliv intenzivnega obdelovanja mineralnih tal (Michigan, ZDA) na<br />
spremembe denitrifikacijske in skupne mikrobne združbe. Proučevali smo medcelične<br />
interakcije med ozko sorodnimi izolati rodu Bacillus (razvoj biofilmov, produkcija<br />
bioaktivnih spojin), metabolni in energijski profil inducirane bakterijske kulture Vibrio<br />
spp., lipidni polimorfizem in difuzijo vode skozi bakterijske membrane ter strukturiranost<br />
ekstracelularnega polisaharidnega matriksa bakterij.<br />
V sklopu Biokemijska in biofizikalno-kemijska karakterizacija naravnih snovi tečejo<br />
raziskave na 3 področjih. Prvo področje zajema fenolne spojine in njihovo vlogo v procesu<br />
obrambe rastlin pred mehanskimi poškodbami ter mehanizem antimikrobnega in<br />
antioksidativnega delovanja. Drugo zajema fizikalno kemijsko karakterizacijo različnih<br />
dodatkov živilom in tretje področje so arheje. Pri teh zadnjih organizmih nas zanimajo<br />
značilnosti njihove zgradbe in nekateri proteini, ki bi morali biti toplotno precej stabilni ter<br />
morebitno prisotne anitoksidacijske spojine.<br />
Raziskave v programu Integrirano živilstvo in prehrana so zajemale proučevanje genetskih<br />
in rejskih dejavnikov na različne parametre kakovosti mesa živali različnih speciesov:<br />
goveda, prašičev, piščancev, jagnjet in kuncev ter jelenjadi. Poseben poudarek je bil v<br />
raziskavah namenjen ugotavljanju prehranske primernosti mesa iz lastne - slovenske<br />
91