Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
POROČILO ZA LETO <strong>2003</strong> UL BF<br />
_________________________________________________________________________<br />
in vodno paro, oprijemnosti, različnih mehanskih lastnosti ter umetnega pospešenega<br />
staranja so pokazale izboljšane lastnosti testnih sistemov v primerjavi s premazi na<br />
klasičnih podlagah. Ukvarjali smo se tudi z raziskavami bariernih zaščitnih površinskih<br />
premazov za postrepresivno zaščito lesenih predmetov slovenske kulturno-zgodovinske<br />
dediščine.<br />
Na področju oblikovanja smo se osredotočili na preiskave značilnosti notranje opreme in<br />
ureditve kmečkega doma glede na posamezne kulturne krajine, s ciljem izdelave smernic v<br />
pomoč snovalcem opreme za individualno in javno gradnjo, še posebej pri opremljanju<br />
turističnih objektov. Prav tako smo proučevali sodobno leseno gradnjo na Slovenskem in<br />
ugotavljali kvaliteto le-te v primerjavi s stanjem v tujini. Med najpomembnejšimi točkami<br />
analize so: arhitekturni koncept, protipožarna zaščita, energijski koncept, študij nosilnih<br />
konstrukcij in materialov, prefabriciranih elementov in zvez.<br />
Raziskovalno delo v Katedri za mehanske obdelovalne tehnologije je bilo osredotočeno<br />
predvsem na problem stabilnosti vrtečih se krožnih žagnih listov. Močnostni del sistema<br />
elektromagnetnega aktivnega dušenja je bil izdelan in preverjen že v lanskem letu, trenutno<br />
pa poteka razvojno delo na adaptivnem regulacijskem sistemu, s katerim bomo lahko v<br />
celoti nadzirali lateralno nihanje diskastih orodij. Končni cilj naših raziskovalnih aktivnosti<br />
je sistem, ki omogoča permanenten nadzor bočnih odklonov orodij in jih po potrebi<br />
korigira. Za področje mikromehanike smo v celoti razvili eksperimentalni sistem, ki ga<br />
bomo uporabili za raziskovalno delo v sklopu COST E 35 - Fracture mechanics and<br />
micromechanics of wood and wood composites with regard to wood machining. Gre za<br />
linearni modul s servo pogonom, kateremu sta dodana dva ločena merilna sistema, katerih<br />
jedri sta triosni štirikomponentni piezo dinamometer in piezo merilni mikrofon.<br />
Raziskovalno delo je potekalo tudi v sklopu nacionalnega projekta Morfologija mehansko<br />
obdelanih površin lesnega tkiva. Ker je eden glavnih ciljev omenjenega projekta razvoj in<br />
izdelava točkovnega laserskega merilnega sistema, ki omogoča brezstično merjenje<br />
oddaljenosti reflektivnih površin z natančnostjo 10 -7 m, smo v fazi snovanja sistema veliko<br />
časa posvetili konstrukcijski zasnovi eksperimentalnega sistema.<br />
Oddelek za zootehniko<br />
Področja aktualnega raziskovalnega dela na Oddelku za zootehniko obsegajo molekularno<br />
genetiko, populacijsko genetiko, imunologijo, etologijo, mikrobiologijo in mikrobno<br />
biotehnologijo, prehrano, agrarno politiko in ekonomiko.<br />
Proučevanje biodiverzitete salmoidnih vrst smo razširili na širše območje zahodnega<br />
Balkana. S tem zagotavljamo dobro osnovo za fileografske študije. Delo smo razširili tudi<br />
na druge vrste prostoživečih živali (jeleni, rjavi medved, vidra). Molekularno biološke<br />
raziskave so bile usmerjene v proučevanje gena PGC-1, za katerega dokazujemo, da je<br />
pomemben regulator presnove energije pri prašiču. Del raziskav je bil usmerjen v študij<br />
regulacije laktoproteinskih genov. Odkrili smo povezavo med mutacijami v promotorju in<br />
izrezovanjem intronov. Nadaljevali smo s proučevanjem variabilnosti mikoplazemskih<br />
antigenov. Proučujemo genom hitro rastnega fenotipa mišk in mišji model za debelost.<br />
V preteklem letu smo nadaljevali s proučevanji genetske pestrosti mikroorganizmov in<br />
mikrobnih združb, ki naseljujejo prebavila domačih, laboratorijskih in prostoživečih<br />
živali, pa tudi drugih ekosistemov, kot so kontinuirane kulture, tla in kis. Opisali smo novo<br />
89