Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

UL BF POROČILO ZA LETO 2003
_________________________________________________________________________
arhitekturi ter metodološke vidike vključevanja javnomnenjskih raziskav v prostorsko
načrtovanje. Na področju slovenska krajinska dediščina ter njenih kulturnih in naravnih
osnov so pomembne objave raziskovanja, kako ljudje doživljajo rastlinje in naravo. Na
področju krajinske tehnike je bila predstavljena raziskava o rastlinju v botaničnem parku
na Brdu pri Kranju. Skupina se je že v preteklosti posvečala raziskavam na področju
tipologije krajin. V obdobju 1999 –2003 je predvsem raziskovala možnosti, da se tipologija
uporabi kot osnova za načrtovanje in varstvo krajin, zlasti v povezavi z upravljanjem
krajin, ki je ena od politik, zapisanih v Evropski krajinski konvenciji. V pripravi je članek
o pomenu toponimov – ledinskih imen kot prostorske osnove za upravljalske smernice za
mednarodno objavo. V letu 2003 sta bila objavljena tudi dva prispevka s sorodno tematiko
prostorskega načrtovanja v podeželskem prostoru, ki sta rezultat dejavnosti raziskovalcev
na oddelku v preteklih letih. Rezultat raziskovalnega delovanja skupine na tem področju je
bil tudi prispevek skupine pri pripravi Vizije prostorskega razvoja Slovenije in Strategije
prostorskega razvoja Slovenije v okviru Urada za prostorsko planiranje R Slovenije. Na
področju razvoja teoretskih osnov je skupina nadaljevala razvoj postopkov, ki jih je
zastavila že v prejšnjih raziskovalnih prizadevanjih. Gre predvsem za razvoj varstvenih
prostorskih modelov – modelov ranljivosti prostora in za razvoj postopkov vključevanja
javnosti v odločanje o prostorskem razvoju in/ali varstvu. Raziskovalna spoznanja so bila
osnova predlogov za rešitve v Zakonu o urejanju prostora in v podzakonskih aktih k temu
zakonu, nekateri so v bili v letu 2003 že pripravljeni, nekateri so še v pripravi. Na področju
teorije oblikovanja krajine se izvaja raziskovalno delo za prispevek v mednarodni knjigi o
krajinskem oblikovanju angleške založbe Spon.
Oddelek za lesarstvo
Na področju patologije smo nadaljevali z raziskavami procesov kemične in termične
modifikacije lesa ter lastnosti modificiranih produktov (odpornost proti biotičnim
škodljivcem, dimenzijska stabilnost, kemična karakterizacija). Z eksperimenti
bioremediacije odpadnega zaščitenega lesa smo ugotovili, da na toleranco gliv na baker
vpliva že samo kislo okolje. Baker je pri nižjih pH vrednostih bistveno manj fungitoksičen
kot pri višjih. Poleg tega smo proučevali možne metode, da bi čim bolj učinkovito
inokulirali zaščitene lesne drobce. Dokazali smo, da na uspeh inokulacije močno vpliva
predhodno izpiranje, velikost lesnih drobcev in dodajanje hranil. V drugem delu raziskav
nas je zanimalo, kako čim bolj zmanjšati izpiranje bakra iz lesa brez uporabe kromovih
soli. Ugotovili smo, da je ob primernem molskem razmerju med bakrovim sulfatom,
etanolaminom in oktanojsko kislino izpiranje bistveno zmanjšano. Proučevali smo
encimski razkroj lesa, predvsem lignina, z ekstracelularnimi glivnimi oksidazami in
peroksidazami ter vlogo in pomen neencimskih mediatorjev z majhno relativno
molekulsko maso, kot je avtonomen baker-piridin-peroksid modelni sistem. Ugotovili smo
povezanost obeh sistemov, pa tudi dejstvo, da imajo pri razgradnih procesih lignina ne
glede na tip razkroja ključno vlogo radikali. Za lignolitični proces je zelo pomemben kisik,
zato smo med procesom razgradnje lesa spremljali tudi vlogo kisika. Pri postopnem
uvajanju anoksičnih pogojev, ki so jih proučevali drugi raziskovalci, so se namreč kulture
micelija gliv lahko prilagodile na anaerobne razmere. S trenutno vzpostavitvijo anaerobnih
razmer v testnih posodah pa se je izpostavitveni čas za njihovo uničenje zelo skrajšal.
Na področju površinske obdelave lesa smo nadaljevali z raziskavami sistemov kemično ali
termično modificiran les – površinski premaz. Za modificiran lesni substrat smo izbrali
sililiran les ter z DMDHU in olji obdelan les. Raziskave permeabilnosti sistemov za vodo
88