Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
UL BF POROČILO ZA LETO 2003 _________________________________________________________________________ Ta del raziskav je bil pomembne tudi v Skupini za limnologijo, kjer je bil poudarek na spoznavanju pomena abiotskih dejavnikov za nekatere predstavnike makroinvertebratske združbe. Najbolj poglobljene pa so bile raziskave mladoletnic na celotnem območju Slovenije in praktičnost uporabe metode RHS na izbranih in hidrološko ter obremenitveno različnih vodotokih. Raziskave v letu 2003 smo usmerili tudi v stoječe vodne ekosisteme, ker se v Sloveniji vse bolj postavlja vprašanje dejanske evtrofnosti v zajezenih rekah, npr. Savi v spodnjem toku. Začeli pa smo tudi s pripravami na projekt kroženja snovi v vodnih okoljih s poudarkom na živem srebru na rekah Idrijci ter Soči. V skupini za ekologijo živali smo pripravili strokovne podlage za oblikovanje strategije ohranitvenega upravljanja s populacijo risa v Sloveniji. Na ravni celotne Slovenije smo kvantitativno ocenili količino in razporeditev habitata, primernega za risa, z izdelavo prostorskega modela na osnovi trenutnega poznavanja njegovih potreb. Tako izdelan model bo služil kot izhodišče dolgoročni strategiji upravljanja z risom. Na tej podlagi in na podlagi modela populacijske dinamike smo pripravili teoretičen vpogled v stanje in perspektive dinarske populacije risa z vidika viabilnosti. Opredelili smo bistvene pomanjkljivosti v znanju, potrebnem za uspešno varstvo te populacije risa in določili dolgoročne raziskovalne prioritete za zapolnitev teh vrzeli. Na Katedri za fiziologijo rastlin so potekale raziskave v okviru aplikativnega projekta Toleranca organizmov v obremenjenih ekosistemih. V preteklem letu so bile opravljene raziskave arbuskularne mikorize (AM) na vseh v Sloveniji prisotnih vrstah iz rodu Thlaspi. Pri izbranih vrstah rodu Thlaspi, nabranih na različnih rastiščih v Evropi, je bila v sodelovanju s kolegi iz Botaničnega inštituta v Kölnu opravljena identifikacija gliv s PCR. Na podlagi sekveniranja 28S in 18SrDNA je bilo ugotovljeno, da so bile nekatere vrste rodu Thlaspi kolonizirane z AM glivo Glomus intraradicens. V preteklem letu so bile s pomočjo atomske absorpcijske spektrometrije (AAS) opravljene tudi analize Zn, Cd in Pb v rizosferni prsti, poganjkih in koreninah T. praecox iz onesnaženega področja v Žerjavu, Mežiška dolina. Prvič je bilo ugotovljeno, da je T. praecox hiperakumulator Cd (maks. konc. 5985 ppm v poganjkih, 1065 ppm v koreninah) in Zn (maks. konc. 10.040ppm v poganjkih, 1705 ppm v koreninah), vsebuje pa tudi povišane koncentracije Pb (maks. konc. 3501 ppm v poganjkih, 2370 ppm v koreninah). Analize fotosintetskih pigmentov kot indikatorjev stresa so pokazale, da rastlina brez znakov fitotoksičnosti tolerira povišane koncentracije Pb, Cd in Zn. Raziskave arbuskularne mikorize T. praecox v Žerjavu so pokazale manjšo stopnjo kolonizacije rastlin na bolj onesnaženih in degradiranih področjih, kar lahko pripisujemo negativnemu vplivu kovin na arbuskularne glive, ali pa sami nedovzetnosti rastlin za infekcijo. Nadaljnje raziskave so potekale v smeri razvoja metode identifikacije AM gliv T. praecox z onesnaženega področja v Žerjavu s PCR in testiranja tolerance rastline na Zn in Cd. Potekale so tudi preliminarne raziskave porazdelitve kovin v listih T. praecox z onesnaženega področja v Žerjavu s pomočjo XRF. Na podlagi rezultatov raziskav bodo v prihodnje izdelane ocene primernosti T. praecox za fitoremediacijo onesnaženega področja v Žerjavu. Raziskave mikorize smo razširili še na raziskave vpliva mikorize na nekatere vrtnine (paprika, korenje, peteršilj in paradižnik). Raziskave so pokazale, da so inokulirane rastline rasle statistično značilno boljše od neinokuliranih, kar se je odražalo na večji masi poganjkov in korenin ter s tem večjem pridelku izbranih rastlin. Metode, ki smo jih razvili za izolacijo in pripravo inokuluma in inokulacijo rastlin, bomo uporabili pri raziskavah vpliva mikorize na izbrane vrtnine na onesnaženem področju v Mežiški dolini. V raziskave smo vključili tudi študijo vpliva DSE (dark septate fungi) gliv na rododendron (cv. Belle-Heller), kjer smo v sodelovanju s kolegi iz Inštituta za botaniko iz Průhonic (Češka) dokazali nevtralni vpliv DSE gliv na rastline. Raziskave mikorize so potekale tudi na slanih rastiščih, kjer smo opravili 84
POROČILO ZA LETO 2003 UL BF _________________________________________________________________________ inventarizacijo rastlinskih vrst na Sečoveljskih solinah. V okviru raziskav vrbe (Salix caprea) za potrebe fitoremediacije je bila opravljena identifikacija ektomikoriznih gliv s PCR, pripravili pa smo tudi potaknjence vrb za potrebe fitoremediacije onesnaženega področja v Žerjavu in za nadaljnje raziskave. Težišče raziskovalnega dela na Katedri za fiziologijo živali so raziskave zgradbe in delovanja senzoričnih receptorjev. Raziskovalno delo je bilo tudi v obdobju, ki ga zadeva poročilo, omejeno na dve tematski področji: raziskave fotoreceptorjev in raziskave enostavnih mehanoreceptorjev pri žuželkah. Na raziskovalnem področju imamo vzpostavljene povezave s skupinami prof. R. Paulsna (Univerza Karlsruhe /D), prof. D. Stavenge (Univerza Groningen/NL) in prof. U. Wolfruma (Univerza Mainz/D). V zadnjem času ob delu na zastavljenih programih načenjamo novo tematsko in metodološko področje pri raziskavah senzorične recepcije, uvajamo meritve energetike oziroma natančneje energijske ocene procesa senzorične recepcije. Na Katedri za nevroetologijo smo raziskovali vohalno kodiranje aminokislinske informacije na nivoju čutilnih celic ter prvi neposredno potrdili, da se električna aktivnost čutilnih celic sešteje v amplitudo elektroolfaktograma. Opravili smo prvi opis vohalnega razlikovanja amino kislin pri cebricah in retrogradno markirali vohalne čutilne celice iz glomerulov vohalnega bulbusa z barvilom DiI. Nadaljevali smo dela pri raziskavah alkoholizma na modelu čebel ter raziskovali, kakšen je vpliv soka rdeče pese na vedenje in fiziologijo čebel. V okviru Katedre za zoologijo je delo skupine za funkcionalno-morofološke raziskave vretenčarjev potekalo v okviru programske skupine za zoološke in speleobiološke raziskave. Osnovni cilj raziskovalnega projekta je sistematično spremljanje kopičenja mikroelementov, vključno s težkimi kovinami, v naravnem okolju človeške ribice oz. močerila (Proteus anguinus). Raziskovalno delo je vključevalo: • Proučevanje prisotnosti metalotioneinov, nizkomolekularnih vodotopnih beljakovin celic, ki skladiščijo, transportirajo in kompartmentizirajo esencialne kovine ter vršijo detoksifikacijo težkih kovin s kelacijo, v jetrih človeške ribice. • Raziskave čutilnih organov, za katere domnevajo, da imajo pomembno biološko vlogo pri močerilu v podzemnem vodnem habitatu (mehanoreceptorji - notranje uho, pobočnica, elektroreceptorji - ampularni organi, magnetoreceptorji - še nepoznani čutilni organi). • Raziskave čutilnih organov, ki so pri močerilu doživeli regresijo zaradi prehoda v podzemsko vodno okolje. Kljub reducirani zgradbi, ki nakazuje njihovo nefunkcionalnost, ni mogoče izključiti možnosti, da nekatere od njih lahko ohranjajo določeno občutljivost. • Analizo pigmentov v jetrih močerila s histokemijskimi testi in proučevanje podrobne zgradbe pigmentnih celic s presevnim elektronskim mikroskopom. • Končane so priprave za spremljanje aktivnosti črnega močerila v njegovem naravnen habitatu in ugotavljanje morebitne ritmike v aktivnosti v daljših časovnih periodah. Delo raziskovalne skupine za funkcionalno morfologijo nevretenčarjev in ekotoksikologijo je potekalo po načrtu programske skupine za zoološke in speleobiološke raziskave in dveh temeljnih nacionalnih projektov. Raziskali smo: • Zgradbo in delovanje želodca dveh postranic (Crustacea:Amphipoda) in jo primerjali z zgradbo drugih skupin perakaridnih rakov (Peracarida). S filogenetskega stališča je 85
- Page 33 and 34: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 35 and 36: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 37 and 38: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 39 and 40: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 41 and 42: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 43 and 44: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 45 and 46: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 47 and 48: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 49 and 50: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 51 and 52: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 53 and 54: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 55 and 56: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 57 and 58: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 59 and 60: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 61 and 62: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 63 and 64: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 65 and 66: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 67 and 68: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 69 and 70: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 71 and 72: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 73 and 74: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 75 and 76: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 77 and 78: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 79 and 80: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 81 and 82: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 83: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 87 and 88: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 89 and 90: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 91 and 92: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 93 and 94: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 95 and 96: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 97 and 98: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 99 and 100: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 101 and 102: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 103 and 104: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 105 and 106: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 107 and 108: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 109 and 110: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 111 and 112: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 113 and 114: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 115 and 116: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 117 and 118: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 119 and 120: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 121 and 122: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 123 and 124: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 125 and 126: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 127 and 128: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 129 and 130: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 131 and 132: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
- Page 133 and 134: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
UL BF POROČILO ZA LETO <strong>2003</strong><br />
_________________________________________________________________________<br />
Ta del raziskav je bil pomembne tudi v Skupini za limnologijo, kjer je bil poudarek na<br />
spoznavanju pomena abiotskih dejavnikov za nekatere predstavnike makroinvertebratske<br />
združbe. Najbolj poglobljene pa so bile raziskave mladoletnic na celotnem območju<br />
Slovenije in praktičnost uporabe metode RHS na izbranih in hidrološko ter obremenitveno<br />
različnih vodotokih. Raziskave v letu <strong>2003</strong> smo usmerili tudi v stoječe vodne ekosisteme,<br />
ker se v Sloveniji vse bolj postavlja vprašanje dejanske evtrofnosti v zajezenih rekah, npr.<br />
Savi v spodnjem toku. Začeli pa smo tudi s pripravami na projekt kroženja snovi v vodnih<br />
okoljih s poudarkom na živem srebru na rekah Idrijci ter Soči. V skupini za ekologijo<br />
živali smo pripravili strokovne podlage za oblikovanje strategije ohranitvenega upravljanja<br />
s populacijo risa v Sloveniji. Na ravni celotne Slovenije smo kvantitativno ocenili količino<br />
in razporeditev habitata, primernega za risa, z izdelavo prostorskega modela na osnovi<br />
trenutnega poznavanja njegovih potreb. Tako izdelan model bo služil kot izhodišče<br />
dolgoročni strategiji upravljanja z risom. Na tej podlagi in na podlagi modela populacijske<br />
dinamike smo pripravili teoretičen vpogled v stanje in perspektive dinarske populacije risa<br />
z vidika viabilnosti. Opredelili smo bistvene pomanjkljivosti v znanju, potrebnem za<br />
uspešno varstvo te populacije risa in določili dolgoročne raziskovalne prioritete za<br />
zapolnitev teh vrzeli.<br />
Na Katedri za fiziologijo rastlin so potekale raziskave v okviru aplikativnega projekta<br />
Toleranca organizmov v obremenjenih ekosistemih. V preteklem letu so bile opravljene<br />
raziskave arbuskularne mikorize (AM) na vseh v Sloveniji prisotnih vrstah iz rodu Thlaspi.<br />
Pri izbranih vrstah rodu Thlaspi, nabranih na različnih rastiščih v Evropi, je bila v<br />
sodelovanju s kolegi iz Botaničnega inštituta v Kölnu opravljena identifikacija gliv s PCR.<br />
Na podlagi sekveniranja 28S in 18SrDNA je bilo ugotovljeno, da so bile nekatere vrste<br />
rodu Thlaspi kolonizirane z AM glivo Glomus intraradicens. V preteklem letu so bile s<br />
pomočjo atomske absorpcijske spektrometrije (AAS) opravljene tudi analize Zn, Cd in Pb<br />
v rizosferni prsti, poganjkih in koreninah T. praecox iz onesnaženega področja v Žerjavu,<br />
Mežiška dolina. Prvič je bilo ugotovljeno, da je T. praecox hiperakumulator Cd (maks.<br />
konc. 5985 ppm v poganjkih, 1065 ppm v koreninah) in Zn (maks. konc. 10.040ppm v<br />
poganjkih, 1705 ppm v koreninah), vsebuje pa tudi povišane koncentracije Pb (maks. konc.<br />
3501 ppm v poganjkih, 2370 ppm v koreninah). Analize fotosintetskih pigmentov kot<br />
indikatorjev stresa so pokazale, da rastlina brez znakov fitotoksičnosti tolerira povišane<br />
koncentracije Pb, Cd in Zn. Raziskave arbuskularne mikorize T. praecox v Žerjavu so<br />
pokazale manjšo stopnjo kolonizacije rastlin na bolj onesnaženih in degradiranih<br />
področjih, kar lahko pripisujemo negativnemu vplivu kovin na arbuskularne glive, ali pa<br />
sami nedovzetnosti rastlin za infekcijo. Nadaljnje raziskave so potekale v smeri razvoja<br />
metode identifikacije AM gliv T. praecox z onesnaženega področja v Žerjavu s PCR in<br />
testiranja tolerance rastline na Zn in Cd. Potekale so tudi preliminarne raziskave<br />
porazdelitve kovin v listih T. praecox z onesnaženega področja v Žerjavu s pomočjo XRF.<br />
Na podlagi rezultatov raziskav bodo v prihodnje izdelane ocene primernosti T. praecox za<br />
fitoremediacijo onesnaženega področja v Žerjavu. Raziskave mikorize smo razširili še na<br />
raziskave vpliva mikorize na nekatere vrtnine (paprika, korenje, peteršilj in paradižnik).<br />
Raziskave so pokazale, da so inokulirane rastline rasle statistično značilno boljše od<br />
neinokuliranih, kar se je odražalo na večji masi poganjkov in korenin ter s tem večjem<br />
pridelku izbranih rastlin. Metode, ki smo jih razvili za izolacijo in pripravo inokuluma in<br />
inokulacijo rastlin, bomo uporabili pri raziskavah vpliva mikorize na izbrane vrtnine na<br />
onesnaženem področju v Mežiški dolini. V raziskave smo vključili tudi študijo vpliva DSE<br />
(dark septate fungi) gliv na rododendron (cv. Belle-Heller), kjer smo v sodelovanju s<br />
kolegi iz Inštituta za botaniko iz Průhonic (Češka) dokazali nevtralni vpliv DSE gliv na<br />
rastline. Raziskave mikorize so potekale tudi na slanih rastiščih, kjer smo opravili<br />
84
Change language