Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
POROČILO ZA LETO <strong>2003</strong> UL BF<br />
_________________________________________________________________________<br />
obremenjenih s težkimi kovinami. Razvijali smo novo tehnologijo remediacije s težkimi<br />
kovinami onesnaženih tal s hkratno inducirano fitoekstrakcijo in in situ izpiranjem tal. Za<br />
mobilizacijo kovin v tleh smo uporabili nov, netoksičen ligand, ter uvedli horizontalne<br />
reaktivne talne pregrade za odstranjevanje težkih kovin iz tal.<br />
Na področju agrarne ekonomike so bile raziskave usmerjene na področje vrednotenja<br />
kmetijskih zemljišč, ekonomike in organizacije kmetovanja v zavarovanih območjih ter<br />
razvojnih možnosti kmetijstva in dopolnilnih dejavnosti v različnih podeželskih območjih.<br />
Oddelek za biologijo<br />
Antropološka raziskovalna skupina je bila vključena v raziskovalni program Ekologija in<br />
varstvo okolja. Raziskave so bile usmerjene v obravnavo vpliva socio-kulturnega okolja na<br />
telesno rast in razvoj slovenskih otrok in mladine. Ker ima vsak narod ima svoje specifično<br />
socio-kulturno okolje, raziskujemo, kako je mogoče ocenjevati izraznosti sekularnih<br />
razvojnih tendenc in regionalnih razlik, ki jih določa družbeni in ekonomski razvoj.<br />
Telesna rast in razvoj sta namreč občutljiva indikatorja otrokove splošne kondicije in<br />
zdravstvenega stanja. Glavni temi naših raziskav sta bili: Generacijski akceleacijski trendi<br />
fizične razvitosti šestletnikov, ki ob uvajanju devetletke vstopajo v šolo ter Vpliv<br />
ekonomskega in družbenega razvoja, družinskih razmer in urbanega oziroma podeželskega<br />
okolja na nastop menarhe slovenskih deklet.<br />
Skupina za biokemijo je preučevala zgradbo proteina ekvinatoksina II in njegov<br />
molekulski mehanizem tvorbe transmembranskih por. Odkrila je nov model interakcij<br />
tvorcev por z lipidnimi membranami. Dokazala je, da je za tvorbo pore pomemben Nkonec<br />
proteina ter skupek aromatičnih aminokislin na kompaktnem proteinskem zvitju. Iz<br />
arktičnega nitkarja je izolirala nov peptidni tvorec por in ga biokemijsko opisala. Toksin je<br />
sorazmerno učinkovit nespecifični hemolizin. Morebitno uporabno vrednost ima dognanje,<br />
da alkilpiridinijevi polimeri iz spužev sorazmerno dobro preprečujejo naseljevanje morskih<br />
organizmov na podvodne površine in da niso tako toksični, kot so druge podobne snovi, ki<br />
jih rutinsko trenutno uporabljajo v ta namen. Polimeri iz spužev so se izkazali tudi kot<br />
učinkovita sredstva za vnos tujerodne DNA v sesalske celice. Zanimiva je tudi ugotovitev,<br />
da bukov ostrigar vsebuje dokaj učinkovit hemolizin, ki se pojavi ob zorenju gobe v fazi<br />
tvorbe plodišč. Skupina je o dognanjih objavila vrsto člankov v mednarodnih revijah.<br />
V raziskovalnih skupinah za eksperimentalno botaniko in botaniko smo v okviru<br />
Programske skupine za ekologijo in varstvo okolja nadaljevali s študijem raziskav<br />
razvojnih procesov pri koruzi, predvsem programirane celične smrti ter lokalizacije encima<br />
saharoza sintaza v koreninski čepici. Zaključili smo študijo o povezanosti velikosti<br />
genoma z onesnaženostjo okolja v okolici topilnice svinca v Dolini smrti pri Žerjavu. V<br />
okviru raziskovalnega programa so potekale floristične, sistematske in horološke študije<br />
rastlinstva v Sloveniji. Rezultati raziskav so bili objavljeni v treh znanstvenih člankih,<br />
predstavljeni v obliki treh vabljenih predavanj ter drugih oblik prezentacije na petih<br />
znanstvenih srečanjih.<br />
V okviru Katedre za ekologijo in varstvo okolja so v skupini za ekologijo rastlin potekale<br />
raziskave v povezavi z Nacionalnim inštitutom za biologijo. V letu <strong>2003</strong> smo nadaljevali z<br />
raziskavami amfibijskih rastlin in trsta na Cerkniškem jezeru, raziskavami vplivov UV-B<br />
sevanja na rastline ter raziskavami rastlin in ekološkimi značilnostmi različnih vodotokov.<br />
83