Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
UL BF POROČILO ZA LETO <strong>2003</strong><br />
_________________________________________________________________________<br />
razvoju in razrasti rodnega poganjka in tvorbe plodov. Pri pravem kostanju smo na podlagi<br />
fenotipskih in genetskih analiz določili potencial za nadaljnje žlahtnjenje. Pri jagodah smo<br />
ugotovljali, kakšna je povezava med vsebnostjo primarnih metabolitov in termini obiranja.<br />
Pri solati smo določili premeščanje dušika glede na različne aeroponske načine gojenja ter<br />
njegov vpliv na kakovost pridelka. Pri vinski trti je bila uporabljena validacija<br />
filometrijskih parametrov na lokalnih sortah.<br />
Glavni cilji raziskav programske skupine Agrometeorologija so bili oblikovanje<br />
regionalnih klimatskih scenarijev za območje Slovenije in ocena nekaterih vplivov<br />
spremenjene klime na agroekosisteme, analiza primernosti različnih geostatističnih metod<br />
za prostorske interpolacije klimatskih spremenljivk v kompleksnem reliefu Slovenije in<br />
statistične raziskave združenih vzorcev, analize kmetijske tehnike in njena posodobitev<br />
ter vpliv podnebnih sprememb na potrebno količine vode za namakanje. V zvezi z<br />
oblikovanjem regionalnih klimatskih scenarijev za srednjo Evropo smo preučili rezultate<br />
dveh modelov splošne cirkulacije atmosfere in preizkusili različne tehnike za oceno<br />
vrednosti klimatskih spremenljivk v prihodnosti na lokalnem nivoju. Analizirali smo<br />
premike nastopa različnih fenoloških faz zaradi podnebnih sprememb in odkrili izrazito<br />
povezanost med fenološkim razvojem in zimskim indeksom severno atlantskega nihanja.<br />
Pri raziskavah združenih vzorcev smo ugotovili, da klasična Fisherjeva mera informacije<br />
za optimizacijo vzorčnih zasnov ni ustrezna in izpeljali mere za vrednotenje učinkovitosti<br />
vzorčnega načrta. Ugotovili smo tudi, da je za Slovenijo model GLEAMS primerno orodje<br />
za napovedovanje spiranja nitratov, razen v primeru fertigacije. V zvezi s podnebnimi<br />
spremembami smo ob različnih predpostavljenih scenarijih preverili potrebne količine<br />
vode za namakanje v Vipavski dolini. Raziskave kmetijske tehnike pa so rezultirale v<br />
prijavi kar 6 patentov, pomembnih za Slovenijo.<br />
Na področju pedologije smo bili zlasti aktivni v mednarodnih projektih 5. okvirnega<br />
programa in pri prijavah 6. okvirnega programa. V okviru projekta EU-FP5 URBSOIL<br />
smo razvijali sistem sledenja kakovosti tal v urbanih in priurbanih območjih in računalniški<br />
sistem (bazo podatkov), ki bi deloval kot pomoč pri planiranju in gospodarjenju s<br />
prostorom. V okviru EU-FP5 projekta SPIN smo razvijali metodo za dopolnjevanje in<br />
prostorsko ter vsebinsko nadgrajevanje obstoječih pedoloških podatkov – digitalnih<br />
pedoloških kart. Izdelali smo postopek za prostorsko določitev talnih parametrov, ki so<br />
pomembni za definicijo habitatov z visoko biodiverziteto. Razvili smo računalniški sistem,<br />
ki pojasnjuje in dopolnjuje osnovne metapodatke geografskih informacijskih slojev. Poleg<br />
osnovnih podatkov sistem omogoča dostop do informacij preko Interneta predvsem pa<br />
okoljevarstvene informacije medsebojno povezuje, dopolnjuje in tako služi tudi kot baza<br />
znanja. Vpliv onesnaženih tal na neželene učinke in kakovost zdravilnih rastlin<br />
proučujemo v modelnih poskusih v rastlinjaku ter raziskavah v realnem sistemu (Jesenice,<br />
Mežica, Zasavje). Skupaj z laboratoriji Inštituta Jožef Stefan, Kmetijskega inštituta<br />
Slovenije in Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor smo razvili in harmonizirali metode<br />
za kontrolo kmetijskih pridelkov in živilskih proizvodov, ki je bila prvič predstavljena na<br />
posvetu Slovenski kemijski dnevi, septembra <strong>2003</strong>. Z metodami sekvenčnih ekstrakcij in<br />
različnimi dodatki tlem ter testiranji z uporabo več testnih rastlin smo proučevali, kakšen je<br />
vpliv talnih parametrov na dostopnost kovin v tleh. Vpliv klimatskih sprememb na<br />
kvaliteto tal, izvor povečane magnetne susceptibilnosti in njeno klimatsko odvisnost smo<br />
proučevali z uporabo okoljskih magnetnih metod ter detajlnimi pedološkimi analizami<br />
pedogenih karbonatnih konkrecij. Z raziskavami o biogeokemijski usodi herbicida<br />
izoproturona v tleh, kjer smo z dodatki vplivali na delež biološko dosegljivih težkih kovin,<br />
smo prispevali k razumevanju procesov transformacije organskih ksenobiotikov v tleh,<br />
82
Change language