Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

POROČILO ZA LETO 2003 UL BF
_________________________________________________________________________
0.0 KRATEK ORIS RAZISKOVALNEGA DELA PO PODROČJIH
Oddelek za agronomijo
V raziskovalnem programu Genetika in rastlinska biotehnologija smo izvajali raziskave na
področju genetike kmetijskih rastlin s poudarkom na molekulski analizi genoma, indukciji
haploidov in genskih transformacijah. Pri analizi genoma smo uspešno izolirali in
ovrednotili večje število mikrosatelitskih DNA sekvenc hmelja ter opravili AFLP analize
na družini križancev, ki nam bo služila za izdelavo genske karte hmelja. Pri patogeni glivi
(V. albo-atrum) nam je uspelo izdelati diagnostični marker za hitro določanje letalnega
seva glive. Pri manipulaciji genomov smo zaključili raziskave o kombinacijskih lastnostih
pri dihaploidnih linjah zelja, proučena je bila heratibilnosti ginogeneze pri čebuli. Pri
genskih transformacijah smo nadaljevali z raziskavami transformacije čebule s
konstruktom za post-transkripcijsko utišanje gena, vključenega v metabolizem fruktanov
ter z možnostmi genskih transformacij pri hmelju.
V okviru programske skupine Integralna agronomija smo raziskali problematiko pridelave
okopavin v sušnih območjih vzhodne Slovenije ter preučevali postopke bilansiranja
humusa v tleh ob različnih sistemih pridelovanja. Na področju entomologije in
fitopatologije smo raziskovali antagonistične mikroorganizme za zatiranje fitopatogenih
gliv in mikofungicide ter domorodne plenilske vrste za zatiranje škodljivcev, mešane setve
vrtnin zaradi zadrževanja širjenja škodljivcev ter ugotavljali razširjenost škodljivcev pri
ekološki pridelavi žit. Raziskovali smo tudi gospodarsko pomembne resarje
(Thysanoptera), trtno uš (Daktulosphaira vitifoliae), kap vinske trte, radičevo pepelovko
(Erysiphe cichoracearum) in ustreznost različnih pridelovalnih sistemov žit v varstvu pred
boleznimi in škodljivci.
Programska skupina Aplikativna botanika, genetika in ekologija je na podlagi
dolgoletnega spremljanja delovanja fotooksidantov na kmetijske rastline v Sloveniji
ugotovila, da se onesnaženje zraka s fotooksidanti v Sloveniji povečuje, predvsem zaradi
emisij dušikovih oksidov in hlapnih organskih polutantov in da je trend naraščanja
pozitiven predvsem zaradi povečevanja prometa. Nadaljevali smo s preučevanjem
biodiverzitete v odvisnosti od rabe tal, predvsem z analizami flore in vegetacije na različno
intenzivno rabljenih kraških pašnikih in na opuščenih površinah ter ugotovili, da je
kontrolirana paša ovac lahko orodje za vzdrževanje odprte pokrajine, biotske
raznovrstnosti travišč in pomemben del kmetijske dejavnosti. Raziskave odziva rastlin na
velike koncentracije ogljikovega dioksida s poudarkom na funkciji korenin so pokazale, da
je dihanje korenin relativno neobčutljivo na povečanje CO2. Do značilne inhibicije dihanja
pride pri velikih koncentracijah tega plina (npr. 20%), odziv pa je vrstno specifičen.
Pomemben rezultat raziskav genetskega polimorfizma beljakovin, genetsko pogojene
stabilnosti vsebnosti rutina v ajdi in botaničnih lastnosti ajde je poleg drugih objavljenih
del tudi izid mednarodne znanstvene monografije »Ethnobotany of Buckwheat« (Jinsol
Publ. Co., Seul, 2003), ki jo je uredil I. Kreft s sodelavci.
Programska skupina Sadjarstvo-vrtnarstvo-vinogradništvo je na področju sadjarstva pri
jablani določila sezonsko dinamiko ogljikovih hidratov v listih, skorji in plodovih, glede na
različne načine foliarnega gnojenja. Izvrednotili smo pomen foliarnega gnojenja za
pridelavo jabolk ter določili kakovost posameznih novih klonov sorte 'Gala'. Pri orehu smo
izvrednotili genetski potencial orehov v Sloveniji ter določili kriterije za selekcijo oreha na
osnovi morfometrijske analize rodnega poganjka. Določene so bile genotipske razlike pri
81