Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

More documents

Recommendations

Info

UL BF POROČILO ZA LETO 2003 _________________________________________________________________________ Projekt prenove študija Biologije je vsekakor zelo zahteven, saj zahteva izreden napor sodelujočih v procesu permanentnega dogovarjanja s posameznimi nosilci predmetov in usklajevanja prispelih predlogov posameznih kateder. - Bistven poseg v obstoječo shemo dodiplomskega študija zahteva dobro premišljene in vsebinsko pretehtane in utemeljene spremembe, da bo dosežena boljša kakovost študija in ustrezna primerljivost z evropskim ECTS sistemom. - Poglobljena prenova dodiplomskih študijskih programov Biologija je potrebna tudi zaradi boljše primerljivosti z drugimi (evropskimi) študijskimi programi biologije. - Poudarjamo, da bo prenova smiselna le s temeljito prevetritvijo obstoječih vsebin vseh predmetov v posameznih letnikih in s primerjavo vsebin sorodnih predmetov. - Na osnovi morebitnih vsebinskih podvojevanj pa je smiselno racionaliziranje ur v določenih primerih in morebitno združevanje nekaterih vsebin. Na žalost je naš vpliv na druge študijske programe, ki vsaj delno potekajo na Oddelku, zanemarljiv, kar povzroča dodatne težave z urniki in prostori. Z uvedbo novih programov (biotehnologija) se bo število študentov na fakulteti povečalo, kar bo zahtevalo nove predavalnice in praktikume, za kar pa trenutno finančnih sredstev ni. Kljub nekaterim pozitivnim premikom traja študij biologije v poprečju še vedno predolgo. K temu velikokrat pripomore prevelika zahtevnost diplomskih nalog, v zadnjih letih pa tudi nekritično omiljevanje prehoda iz letnika v letnik, kar pa iz izkušenj, študija žal ne skrajšuje in le ustvarja dodatne probleme pri vsakoletnem vpisu študentov, ki se jim je v preteklosti pogledalo skozi prste. Kljub temu se že kažejo pozitivni premiki, saj se prehodnost čiste generacije po razpoložljivih podatkih povečuje, hkrati pa smo v preteklem letu tudi veliko število diplomantov, kar je glede nove uredbe o financiranju univerze nedvomno zelo pomembno. V letu 2003 smo imeli tudi nekaj težav z vpisom v bloke (usmeritve). Povečalo se je zanimanje za ekološko-sistematski blok, vpis na morfološko-fiziološki blok stagnira, zanimanje za molekularno-biološki blok pa že nekaj let upada. Kljub temu je bilo letos zadostno število vpisanih študentov, tako da je bila izvedba predmetov možna v vseh blokih. Zanimanje za študij biologije se je v primerjavi s predlanskim letom spet močno povečalo, tako da je bilo potrebno odkloniti precejšnje število kandidatov, ki so si študij biologije izbrali kot prvo možnost. Ali je to le trenuten ali dolgoročen trend pa bodo pokazala prihodnja leta, ko bomo soočeni še z novim vpisom na program biotehnologije. Za konec naj omenimo še težave pri izvedbi vaj iz fiziologije živali, kar bo potrebno v bodoče urediti na bolj sistemski način. Izvajanje študijskega programa predmetov s področja Fiziologije živali je potekalo v skladu z veljavnimi programi. Vsebine programov predavanj fizioloških predmetov, v skladu z razvojem stroke, sprotno posodabljamo. Težavnejše je posodabljanje praktičnega pouka. Dinamika zamenjave in posodabljanja opreme za izvedbo vaj omogoča do neke mere obnavljanje, nikakor pa ne bistvenega posodabljanja opreme. Logična posledica je metodološko zaostajanje. Poleg tega je bilo, zaradi nerešenih problemov z dovoljenji za opravljanje poskusov na živalih, ki nastopajo ob uveljavljanju določil novega zakona o zaščiti živali (ZZZiv, 160/99), moteno izvajanje praktičnega pouka pri izvedbi dela vaj, ki zahteva uporabo vretenčarjev. Opozarjamo, da 30
POROČILO ZA LETO 2003 UL BF _________________________________________________________________________ uveljavljanje določil tega zakona ni problem izvedbe pouka in raziskovalnega dela samo pri predmetih s področja zoofiziologije! Oddelek za gozdarstvo V letu 2003 smo študijski program izvedli skladno z načrtom, kljub temu pa bi opozorili na nekatere značilnosti in probleme pri njegovi izvedbi. V letu 2003 nismo razpisali vpisa na izredni visokošolski študij gozdarstva. Vsem tistim, ki do zaključka izvajanja programa višješolskega študija gozdarstva (31. 9. 2002) tega študija niso končali in pa tistim, ki so po uspešnem zaključku omenjenega študija želeli nadaljevati študij, smo omogočili vpis v drugi letnik izrednega visokošolskega študija gozdarstva. Eden od resnih problemov pri izvedbi obeh dodiplomskih študijskih programov ostaja trajanje študija, ki je še vedno predolgo. Vzrokov za to je več: struktura vpisanih, velik obseg terenskih vaj, slabe socialne razmere nekaterih študentov in pa manjša možnost zaposlovanja, kar zmanjšuje prizadevanja za dokončanje študija. Pri izvedbi pedagoškega dela je eden izmed ključnih problemov prekomerna pedagoška obremenitev nekaterih učiteljev, problem je najbolj pereč na Katedri za gojenje gozdov. V letu 2003 nismo uspeli doseči sistematizacije potrebnih novih delovnih mest, vendar se ta prizadevanja prenašajo na naslednje leto, saj prekomerna obremenitev zmanjšuje možnosti učiteljev za delovanje na raziskovalnem področju, lahko pa vpliva tudi na kvaliteto samega pouka. Prostorske razmere za izvajanje pedagoškega dela so zadovoljive. Posodobili smo učilnico v prizidku k Oddelku za gozdarstvo, ki je namenjena izvajanju kabinetnih vaj (mikroskopiranje, aerofotogrametrija) za manjše skupine študentov. Računalniško učilnico smo opremili z enaindvajsetimi novimi računalniki, v glavni zgradbi smo uredili spodnjo avlo, ki je sedaj primerna tudi za prikaz eksponatov in študijskega gradiva. Z ureditvijo vseh omenjenih prostorov smo izboljšali razmere za pedagoško delo. Na pedagoškem in raziskovalnem področju smo sicer okrepili sodelovanje z nekaterimi tujimi fakultetami, vendar so izmenjave študentov in učiteljev zaenkrat še premalo intenzivne. Terenski pouk še vedno ni ustrezno vrednoten, čeprav gre vsaj za gozdarje za izjemno pomembno sestavino celotnega pedagoškega procesa. Posebno za nekatere predmete je pomembno, da je učitelj prisoten na terenskem pouku, njegovo delo pa je vrednoteno le s koeficientom za asistenta. Opozorili smo, da je v ceniku storitev BF sedanja stopnja participacije študentov pri pokrivanju materialnih stroškov izvedbe terenskega pouka občutno prenizka in jo je potrebno v naslednjem letu povečati. Šolskega posestva še nismo pridobili, pravno neurejen je tudi objekt Glažuta, ki še ni vpisan v zemljiško knjigo. V letu 2003 smo sprožili aktivnosti (najem odvetniške pisarne), da bi končno dosegli dogovor z občino Loški potok ter objekt vpisali v zemljiško knjigo. Objekt skupaj s posestvom bi bil primeren za izvajanje prakse in terenskega pouka. 31
Page 1 and 2: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
Page 29: POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
Page 81 and 82:
POROČILO ZA LETO 2003 UL BF ______
Page 83 and 84:
Page 85 and 86:
Page 87 and 88:
Page 89 and 90:
Page 91 and 92:
Page 93 and 94:
Page 95 and 96:
Page 97 and 98:
Page 99 and 100:
Page 101 and 102:
Page 103 and 104:
Page 105 and 106:
Page 107 and 108:
Page 109 and 110:
Page 111 and 112:
Page 113 and 114:
Page 115 and 116:
Page 117 and 118:
Page 119 and 120:
Page 121 and 122:
Page 123 and 124:
Page 125 and 126:
Page 127 and 128:
Page 129 and 130:
Page 131 and 132:
Page 133 and 134:
Page 135 and 136:
Page 137 and 138:
Page 139 and 140:
Page 141 and 142:
Page 143 and 144:
Page 145 and 146:
Page 147:
show all

Poročilo 2003 - Biotehniška fakulteta - Univerza v Ljubljani

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?