Rak - Skupaj za zdravje človeka in narave

Ni varnih doz pesticidov!
Tekst: Anton Komat
Tako se danes proizvaja naša hrana. Prizori
so iz dokumentarnega flma Nikolausa
Geyrhalterja Our Daily Bread (Kruh naš
vsakdanji), ki razkriva razosebljenost,
kemijo, tvegane tehnologije in nehumanost
do zemlje in živali, ki ostajajo navadnim
smrtnikom skriti in nezanimivi .
(Dokler ne slišimo diagnozo rak)
Xenoestrogeni (hormonski disruptorji) niso klasični
strupi, niti niso tipične kancerogene snovi. Ne
delujejo namreč po linearni logiki prevladujočega
eksperimentalnega protokola, ki pravi, da večja
doza strupa povzroča sorazmerno večji učinek.
Delujejo ravno obratno, največji učinek imajo pri
koncentracijah, ki so pogosto na sami meji detekcije
sodobne analitske kemije. Zanje torej ni
varnih doz.
Proučevanje učinkov xenoestrogenov zahteva
uporabo nedeterminističnih eksperimentalnih
protokolov, t. i. verjetnostnih modelov (probabilistic
models), ki bodo v EU standardizirani.
Med xenoestrogene spadajo: številni zelo obstojni
pesticidi - POPs (DDT, aldrin, klordan, dieldrin,
endrin, heptaklor, mirex in toxafen), industrijske
kemikalije (heksaklorbenzen, PCB-ji) in
stranski produkti (dioksini, furani).
Meritve so pokazale, da v prehranjevalni verigi
zaradi procesov biomagnifikacije in biokoncentracije
koncentracije xenoestrogenov v organizmih
dosegajo tudi več deset milijonkratne vrednosti.
Ti strupi se torej nahajajo predvsem v živih
bitjih in se z njimi širijo skozi biosfero v prostoru
in času. Zaradi teh lastnosti se lahko pojavijo
kjerkoli in kadarkoli, in to v kakršnihkoli koncentracijah.
V Sloveniji imamo danes registriranih
kar 5 pesticidov, ki imajo xenoestrogenske učinke.
To so fungicidi (tiram, cineb in vinklozolin) in
herbicidi (linuron, alaklor).
Največji problem je atrazin, ki je kontaminiral že
75 % podtalnice, glavnega vira pitne vode. Problem
atrazina je še vedno prisoten, saj ga zaradi
nizke cene na črno uvažajo iz sosednje Hrvaške
in Madžarske. Še vedno pa je evidentna ogroženost
s PCB-ji (Krupa).
Xenoestrogeni so neposredno mutagene in
genotoksične snovi. Posredno pa sprožajo kongenitalne
malformacije in rakava obolenja.
Xenoestrogeni motijo hormonska sporočila in
hormonske negativne povratne zveze, zato njihov
vdor povzroča poškodbe zarodkov in nižjo
ekspresijo maskulinizacije. Že najmanjše količine
xenoestrogenov dolgoročno povzročajo oligospermijo
(sterilnost) in znižano produkcijo testosterona.
Če vemo, da je v zadnjih 50-ih letih število
spermijev moške populacije padlo za 50 %,
potem se je za polovico znižal tudi nivo testosterona.
S tem pa se je v centru udara
xenoestrogenov znašel moški in družbena ekspresija
njegovega libida. Končna posledica je
20