Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...
Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...
Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
68<br />
Slika 17. Poenostavljena shema nastanka žleda na zahodu<br />
Slovenije.<br />
Figure 17. Simplified scheme of weather conditions during<br />
the glaze ice events in western part of Slovenia.<br />
Zaradi specifične geografske lege Zaplane na stiku<br />
Ljubljanskega barja in višjega dinarskega sveta, se<br />
žled pojavlja tudi ob nekoliko drugačni sinoptični<br />
situaciji. Jugozahodni veter, ki ni prepihal Ljubljanske<br />
kotline kjer ostane nakopičen hladen zrak, v nižjih<br />
plasteh ozračja oslabi in poneha. Prevladujejo le šibki<br />
vetrovi, ob tem pa na Zaplani zapiha vzhodni veter, ki<br />
prične dovajati hladnejši zrak iznad Ljubljanske kotline<br />
(slika 17). Hladen zrak se ne razširi prav veliko naprej<br />
na zahod in pogosto sega le do Logatca. Primerov, ko<br />
je žledilo zgolj na ožjem območju Zaplane in Logatca,<br />
je bilo v preteklosti že kar nekaj.<br />
Pogosto izpostavljenost Zaplane žledu gre pripisati<br />
njeni legi v bližini dinarske gorske pregrade, zaradi<br />
katere pade ob tipičnih žlednih situacijah relativno več<br />
kapljic kot v krajih na vzhodu. Višja in bolj zahodna<br />
lega glede na Ljubljansko kotlino pomenita večjo verjetnost<br />
za dovolj debelo toplejšo plast v ozračju in manjšo<br />
verjetnost, da bi dež zmrznil že v ozračju. Bistveno<br />
vlogo igrata prizemni vzhodni veter in lega Zaplane<br />
v zavetrni legi južnih vetrov. Lega na celinski strani<br />
dinarske gorske pregrade pomeni pozimi nižje dnevne<br />
temperature, pogostejšo oblačnost in večjo verjetnost,<br />
da žled dlje časa ostane na drevju, kot v bolj osončenih<br />
pokrajinah z burjo v jugozahodni Sloveniji. Prvemu<br />
žledu lahko čez nekaj časa sledi drugi žled (primer v<br />
zimi 1996/1997).<br />
Led, nastal ob ledenem dežju, je zaradi odsotnosti<br />
zračnih mehurčkov in drugih primesi kompaktnejši od<br />
običajnega ledu in je težje lomljiv. Debelina ledene<br />
obloge je odvisna od številnih faktorjev, predvsem pa<br />
od intenzitete padavin in povprečne hitrosti vetra. Z<br />
večjo intenziteto dežja in povprečno hitrostjo vetra več<br />
dežja zmrzne neposredno v leden oklep (medmrežje<br />
2). Iz napisanega sledi, da so na Zaplani najbolj<br />
ogroženi nadzemni energetski vodi, ki so se ob žledu<br />
januarja 1997 tudi porušili.<br />
Ena od najhujših naravnih ujm na Zaplani je ravno dlje<br />
časa trajajoči žled, ki ob vetrovnem vremenu nastaja<br />
na obstoječi snežni odeji. Žledenje v primeru kopnih<br />
tal povzroči manj nevšečnosti kot v primeru snežne<br />
odeje, ki se ob žledu spremeni v ledeno odejo. Žled<br />
naredi v gozdovih veliko škode zlasti na asimetrično<br />
rastočem drevju, denimo na bukvah, ki so se kot senč-<br />
na drevesna vrsta sposobna prebiti do svetlobe, pri<br />
tem pa oblikujejo bolj ali manj ukrivljena debla. Drevju<br />
stresanje vej ne pomaga in povzroči le še večjo škodo.<br />
Pri žledu velja pravilo, da bolj prizadene obljudena<br />
območja, ker naredi škodo na objektih.<br />
Slika 18. Žled lokalnega značaja na Spodnji Zaplani 1. januarja<br />
2006 (Foto: M. Gustinčič).<br />
Figure 18. Localized glaze ice on Zaplana on 1th January<br />
2006 (Photo: M. Gustinčič).<br />
Zaključki<br />
V članku je predstavljen primer zasebne meteorološke<br />
postaje Zaplana ter raziskovanje lokalnih vremenskih<br />
posebnosti in lokalnega podnebja. Rezultati nekajletnih<br />
meritev omogočajo grobo primerjavo povprečnih<br />
razmer na Zaplani z razmerami na uradnih meteoroloških<br />
postajah. Zaplana glede na primerljive meteorološke<br />
postaje v okolici izstopa predvsem po pogostnosti<br />
megle pozimi, ki vpliva na temperaturne razmere in<br />
posledično na ostale vremenske pojave (ivje, žled).<br />
Kraški relief Zaplane s številnimi kraškimi kotanjami<br />
omogoča raziskovanje mrazišč, ki bodo podrobneje<br />
predstavljena v prihodnji številki glasila <strong>Vetrnica</strong>.<br />
Viri<br />
Digitalni arhiv meteoroloških podatkov Agencije RS za<br />
okolje. Medmrežje 1: http://meteo.arso.gov.si/met/sl/<br />
app/webmet/<br />
Medmrežje 2: ftp://ftp.ncdc.noaa.gov/pub/data/<br />
techrpts/tr200201/tr2002-01.<strong>pdf</strong> (7.9.2010)<br />
Medmrežje 3: http://meteo.arso.gov.si/uploads/<br />
probase/www/climate/text/sl/stations/rovte.<strong>pdf</strong><br />
(7.9.2010)<br />
Medmrežje 4: http://rapidfire.sci.gsfc.nasa.gov/subsets/index.php?subset=AERONET_Venise<br />
(7.9.2010)<br />
set (HadSLP2): 1850-2004. J. Climate., 19, 5816-<br />
5842<br />
Medmrežje 5: http://www.slometeo.net/petkovec/current.html<br />
(12.9.2010)<br />
Medmrežje 6: http://www.slometeo.net/logatec/<br />
vreme.html (12.9.2010)
Change language