Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Slika 13. Primer nenadne ohladitve na meteorološki postaji Zaplana 23.decembra 2007. Toplo zračno maso ob jugozahodnem
vetru zamenja hladen in vlažen zrak, nakopičen v Ljubljanski kotlini.
Figure 13. A case of rapid cooling on weather station Zaplana on 23th December 2007, which is a result of upslope fog during
the anticyclone weather. During the shift in wind direction without classic weather front, warm airmass is rapidly replaced by
colder airmass from temperature inversion above Ljubljana basin.
čez Spodnjo Zaplano. Ta tip megle se na Zaplani nad
700 m višine redko pojavlja, če pa nizka oblačnost
nad Ljubljanskim barjem sega višje, potem se pobočna
megla razširi na celotno logaško območje. Tako so
lahko pozimi vremenske razmere na območju Logatca
popolnoma neprimerljive s kraji v južnem delu
Notranjske in na Idrijskem. Manjše kotline in doline
na Idrijskem imajo sicer pogosto radiacijsko meglo, ki
pa se zaradi majhnega volumna pogosto precej hitreje
razkroji kot na logaškem, kjer gre za aktivni dotok
megle iz precej večje Ljubljanske kotline. Pobočna
megla anticiklonalnega tipa, ki je 14. avgusta 2010
na Zaplani trajala do 12.30 popoldne, je bila posledica
vlažnega in hladnega zraka v Ljubljanski kotlini. V
manjših dolinah na Idrijskem in na kraških poljih na
Notranjskem podolju se je omenjenega dne megla
razkadila bistveno bolj zgodaj.
Anticiklonalna pobočna megla je eden od vzrokov, da
je logaško podnebje vedno slovelo kot nekaj posebnega.
Zaradi te megle so namreč ob določenih zimskih
situacijah precej nižje dnevne temperature in precej
zmanjšano sončno obsevanje v primerjavi z drugimi
deli Notranjske. Tako je bila v drugi polovici decembra
2007, ko je prevladovalo dolgotrajno megleno
vreme, povprečna temperatura na Zaplani za 1,9 °C
nižja, povprečna maksimalna temperatura pa za 3,4
°C nižja kot v Postojni na podobni nadmorski višini
(medmrežje 1). Na Zaplani je pogosto zabeležen pojav
hitrih in nenadnih ohladitev, ki niso posledica menjave
zračne mase ob klasični vremenski fronti, temveč
obrata vetra na vzhodno smer v času temperaturne
inverzije nad Ljubljanskim barjem.
Padavine
Padavin je na območju Zaplane več od slovenskega
povprečja, saj je na bližnji meteorološki postaji Rovte
v obdobju 1961 – 1990 padlo povprečno 1867 mm
padavin na leto (medmrežje 3). Najbolj namočen je
bil mesec november, drugi višek padavin pa je bil
junija, kar je značilnost submediteranskega padavinskega
režima. V obdobju z meteorološkimi meritvami
na Zaplani je bila jesenska količina padavin manjša,
mesec z največjo količino padavin pa je bil pogosto
eden od poletnih mesecev. Letna količina padavin
je bila na Zaplani bolj podobna tisti v Rovtah, kot v
Gornjem Logatcu bližje gorski pregradi. Na padavine
vpliva bližina dinarske gorske pregrade, na kateri v
povprečju pade največ padavin, se pa zgodi, da ob
jugozahodnem vetru najbolj dežuje ravno v zavetrju
gorske pregrade. V slednjih primerih gre za predfrontalno
stacionarno konvekcijo, nevihte se dalj časa
obnavljajo nad istim območjem. Območje Javornika
(1240 m) nad Hotedršico je, podobno kot Krim za
Slika 14. Orografska oblačnost nad Javornikom ob jugozahodnem
vetru (Foto: M. Gustinčič)
Figure 14. Orographic cloudiness on Javornik mountain
(1240 m.s.l.) during south-west wind (Photo: M. Gustinčič).
65