Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Slika 6. Primer noči z debelejšo radiacijsko meglo, ki zavre
nočno ohlajanje v Logatcu (rdeča) in zaradi katere je meteorološka
postaja Spodnja Zaplana (modra) v jutranjih urah
nekoliko hladnejša.
Figure 6. Deeper radiation fog during the night; in such
cases Zaplana is colder than the town of Logatec at a lower
elevation, although in many cases it is just the opposite.
postajami Zaplana, Petkovec in Logatec (medmrežje 5
in 6). Na omenjenih lokacijah je v klasični meteorološki
hišici nameščena vremenska postaja enakega tipa
in proizvajalca. V okolici je še nekaj zasebnih meteoroloških
postaj, ki ležijo na drugačni nadmorski višini,
imajo drugačne senzorje in drugačno zaščito pred
Sončevim sevanjem. Jutranje temperature zraka so z
izjemo mrazišč najnižje v Logatcu. To velja predvsem
za hladno polovico leta, sicer pa so lahko vremenske
razmere takšne, da Zaplana po jutranji temperaturi
zraka „prehiti“ običajno hladnejše Logaško polje. To
se dogaja v primerih, ko je na Spodnji Zaplani plitva, v
Logatcu pa debelejša radiacijska megla (slika 6).
Slika 7. Velika temperaturna razlika med Zaplano (zelena) in
Logatcem (rumena) ob splošnih južnih vetrovih in padavinah
4. septembra 2010. Smer vetra je zaradi namena raziskave
na grafikonu prikazana z dvema kategorijama; vzhodni veter
vključuje smeri od 0° do 155°, zahodni veter pa smeri od
156° do 359°.
Figure 7. Considerable temperature difference between Zaplana
and Logatec during south winds and precipitation on
4th September 2010. Zaplana has more near ground wind
from the east, when Logatec is warmer because of south
wind. Blue category represents winds from 0° to 155° and
red category winds from 156° to 359°.
Specifične vremenske razmere se na širšem območju
Logatca kažejo tudi ob splošnih južnih vetrovih. Ob
tem na Primorskem piha „jugo“, v južni Sloveniji pa je
vetrovno in relativno toplo vreme. Južni veter običajno
seže do krajev na primorski strani (Postojna) in nekaterih
krajev na drugi strani dinarske gorske pregrade
(Planina pri Rakeku, Bloke). V takih situacijah topel
južni veter do območja Logatca velikokrat ne seže in
je zato tam bistveno hladneje. Opisana situacija je največkrat
vzrok za izdatnejše sneženje v nižjem Logatcu,
kot v višje ležečih krajih nekaj kilometrov južneje. Ob
močnejšem južnem vetru se njegov vpliv kaže tudi v
Logatcu, medtem ko južni veter Zaplano še težje doseže
in še vedno piha hladen prizemni vzhodni veter
iz zgornjih zračnih plasti nad Ljubljanskim barjem. V
takih primerih je lahko Zaplana prehodno precej hladnejša
že od bližnjega Logatca (slika 7). Zabeleženi so
bili tudi primeri, ko je bila Zaplana prehodno hladnejša
celo od 235 m višje Ulovke, kar pomeni, da sega plast
hladnega zraka iz Ljubljanske kotline le do določene
višine in velikokrat le do Spodnje Zaplane.
Jutranje temperature na meteorološki postaji Zaplana
se razlikujejo s tistimi na okoliških postajah državne
meteorološke službe (sliki 8 in 9). So precej nižje kot
Slika 8. Potek povprečne letne temperature zraka na podnebnih
meteoroloških postajah Postojna (533 m) in Topol
pri Medvodah (660 m) (Vir: medmrežje 1), ter na zasebni
meteorološki postaji Zaplana (566 m).
Figure 8. Yearly temperature averages at climatological station
Postojna (533 m), Topol near Medvode (660 m) and on
private meteorological station Zaplana (566 m).
Slika 9. Število dni glede na temperaturne pragove na
podnebnih meteoroloških postajah Postojna in Topol pri
Medvodah (Vir: medmrežje 1), ter na zasebni meteorološki
postaji Zaplana.
Figure 9. Number of days by air temperature tresholds at
the climatological station Postojna, Topol near Medvode and
on the private meteorological station Zaplana.
63