Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Slika 1. Topografska karta Zaplane. Izstopa dolina reke Bele,
ki se na Vrhniki izliva v Ljubljanico (Avtor: M. Gustinčič)
Figure 1. Topographic map of Zaplana. In the east the Bela
stream is dominating, a tributary of Ljubljanica river (Author:
M. Gustinčič)
meteorološkimi termometri sem meril temperaturo v
treh klimatoloških terminih. Zaradi moje pogoste odsotnosti
pa so iz tistega obdobja ohranjene predvsem
ekstremne temperaturne vrednosti za daljša, včasih
celo mesečna časovna obdobja.
Hkrati sem se pričel ukvarjati tudi z mrazišči. Prve
terenske meritve sem jeseni 2001 izvajal v bližnjem, z
gozdom precej poraslem mrazišču. Ker pa se je kmalu
izkazalo, da so po absolutnih minimalnih temperaturah
hladnejša plitvejša in s travo porasla mrazišča,
sem naslednji dve leti z minimalnim alkoholnim
termometrom meril minimalne temperature v sosednji
kraški kotanji Dolinca. Aprila 2004 so se s postavitvijo
digitalnega registratorja temperature pričele sistematične
meritve, ki omogočajo vpogled v samo dinamiko
spreminjanja temperatur v mrazišču.
Meritve na zgornji meteorološki postaji (nadmorska
višina 566 m) so se avtomatizirale kasneje od tistih v
mrazišču, saj so zahtevale stalno računalniško povezavo.
Do avtomatizacije je prišlo leta 2005 in danes
samodejna vremenska postaja meri osnovne meteorološke
spremenljivke in izmerke v določenih časovnih
intervalih pošilja na spletno stran „Podnebje Zaplane“.
Avtomatizacija meritev je sicer pripomogla k novim
spoznanjem o podnebju tega območja, ne more pa
Slika 2. Meteorološka postaja Zaplana (Foto: M. Gustinčič).
Figure 2. Meteorological station Zaplana (Photo: M.
Gustinčič)
nadomestiti klasičnih terenskih opazovanj vremena.
Pozimi se izvajajo meritve padavin s pomočjo posode
in menzure. To delo ob moji odsotnosti opravljajo
predvsem prijatelji. Na vremenski postaji je potrebno
veliko ročnih posegov, že nekaj let pa se zapisuje tudi
evidenca o vseh bistvenih spremembah na meteorološki
postaji in v njeni okolici. V luči vse večjih stroškov
za amaterske meritve, količine dela ter dejstva, da bi
bil poleg glavnega opazovalca na voljo tudi kakšen
rezervni opazovalec, je bila januarja 2010 na ARSO
podana prošnja za vzpostavitev uradne meteorološke
opazovalnice na Zaplani.
Podnebne značilnosti
Položaj Zaplane glede na omenjena Vrhniška vrata
daje podnebju na tem območju, pa tudi podnebju v
širši okolici Logatca, poseben pečat. Zaradi opisanega
položaja leži Spodnja Zaplana v območju dvignjene
temperaturne inverzije nad Ljubljanskim barjem, kar
ima velik vpliv na vremenske razmere in spremljajoče
pojave, kot so pobočna megla, ivje in žled. Ob prevladi
visokega zračnega pritiska se pojavi tipična dnevna vetrovnost.
Čez dan piha vzhodni pobočni veter, ponoči
pa rahel južni veter iz smeri Logaškega polja, ki kaže
na nastanek temperaturne inverzije.
Temperatura zraka
Zaradi razgibanega reliefa so za Zaplano značilne
pestre temperaturne razmere. Te se spreminjajo glede
na dnevni čas in sinoptično vremensko situacijo. Ob
jasnem in mirnem vremenu ponoči se hladnejši in
težji zrak steka v nižje lege. V takšnih razmerah je
na Spodnji Zaplani hladneje kot na Zgornji Zaplani.
Poleg tega planotasti relief na Spodnji Zaplani omogoča
nastanek plitve temperaturne inverzije in pod
njenim vplivom je tudi meteorološka postaja. Višji deli
Zaplane so ponoči toplejši, kar se je sklepalo že na
61