Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ... Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

meteo.drustvo.si
from meteo.drustvo.si More from this publisher
20.02.2013 Views

50 Predavanja so imela številčno udeležbo (Foto: Hrvaško meteorološko društvo). druge. Predstavljene so bile tako osnove nekaterih vremenskih pojavov, kot tudi podrobnosti v zvezi s spremljanjem vremenskih razmer. Nekatere delavnice so poleg poljudnih predstavitev omogočale sodelovanje pri praktičnih prikazih, najpogumnejši pa so se lahko pred kamero preizkusili v vlogi napovedovalca vremena. Naslovi delavnic: • Mala klimatološka delavnica • Meteorološke meritve Državnega hidrometeorološkega zavoda in v projektu GLOBE • Merilni sistemi in programska oprema v mreži samodejnih meteoroloških postaj DHMZ • Postani napovedovalec vremena na televiziji • Od burje do peščenega vrtinca • Medinstitucionalni virtualni laboratorij • Meteorologija v filateliji Prvi tovrstni posvet v organizaciji hrvaških kolegov je bil pomemben dogodek. Pomemben tako zaradi Na delavnici »Od burje do prašnega vrtinca« (Foto: Hrvaško meteorološko društvo). Meteorološke meritve v okviru projekta GLOBE (Foto: Hrvaško meteorološko društvo). prenosa znanj, kot tudi zaradi izpostavljanja pomena stroke, kateri se v času zaostrenih gospodarskih razmer kljub vsebolj negotovemu podnebju mnogokrat izkazuje nezanimanje. Poleg predavanj, neposredno ali posredno povezanih z meteorologijo, je posvetu pomembno težo dalo 90 udeležencev iz petih držav – tudi iz Slovenije. Izpostavljenih je bilo veliko vprašanj, podanih veliko odgovorov. Ker je posvet zagotovo omogočil nova poznanstva in posledično ideje ter priložnosti za sodelovanje, Hrvaško meteorološko društvo tovrstna srečanja načrtuje tudi v prihodnje. Mnoge pohvale in komentarji ter številčna udeležba jim bodo zagotovo vzpodbuda pri zahtevni organizaciji. Priložnostni žig Hrvaške pošte v času posveta. V rabi na poštnem uradu 10101 Zagreb. Datum izdaje: 9.11.2010 (Vir: http://www.posta.hr/main.aspx?id=148&Page=2 (30.11.2010)).

Jesenski cikel predavanj SMD Povzetek razprav o izoblikovanju stališča Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah Matija Klančar V mesecu decembru se je Slovensko meteorološko društvo na pobudo predsednika Jožefa Roškarja tedensko sestajalo. Cilj le-teh je bilo oblikovanje skupnega stališča o podnebnih spremembah. Ker se v javnosti tema pogosto pojavlja, je pomembno, da meteorologi usklajeno nastopamo, kadar govorimo o njej. Na začetku uvodne razprave smo ustanovili delovno skupino, ki je bila sestavljena iz naslednjih članov: Gregor Vertačnik, dr. Zalika Črepinšek, dr. Gregor Gregorič in Andrej Ceglar. Njihova naloga je bila ob koncu razprav pripraviti osnutek dokumenta, ki bi predstavljal stališče Slovenskega meteorološkega društva o podnebnih spremembah. Na vsakem srečanju je uvodnemu predavanju sledila debata o tekoči temi s prisotnimi člani društva. Uvodno predavanje je pripravil Gregor Vertačnik z naslovom Podnebna(e) sprememba(e) – izziv za stroko. Predavanje je razdelil na tri sklope. V prvem je govoril o problemih strokovnega izrazoslovja v slovenskem jeziku, s katerimi se srečujemo vsak dan na področju podnebnih sprememb. Navedel je nekaj primerov v angleškem jeziku in opozoril na neustrezne prevode v slovenski jezik in probleme pri prevajanju in razlagi le-teh. Predstavil je tudi predloge, s katerimi bi se omenjenih problemov uspeli rešiti. V drugem delu je govoril o ekstremnih vremenskih dogodkih in povezavi takšnih dogodkov s podnebnimi spremembami. V zadnjem delu pa se je dotaknil interpretacije meritev, trendov in ostalih rezultatov klimatoloških ter Uvodno predavanje z naslovom Podnebna(e) sprememba(e) - izziv za stroko je pripravil Gregor Vertačnik (Foto: M. Demšar). meteoroloških izračunov za potrebe predstavitve širši javnosti. Na razpravi po predavanju je beseda tekla o primernem izrazoslovju za nekatere pojme. V okviru društva je bil sprejet termin PODNEBNE SPREMEMBE (in ne podnebna sprememba, ki se je med drugim tudi pojavljal v meteorološki stroki). Na koncu je bil na kratko predstavljen tudi proces homogenizacije podatkov, ki je pomemben pri reprezentativnosti podatkov v raznih prikazih in pri statistični obdelavi podatkov. Naslednje predavanje je pripravila dr. Lučka Kajfež- Bogataj z naslovom: Podnebne spremembe – trenutno razumevanje stanja. Najprej je na kratko predstavila prepletenost različnih področij, ki se ukvarjajo s podnebnimi spremembami. Sledil je prikaz rezultatov globalnega naraščanja temperatur. Na jasen način je prikazala več strokovnih argumentov, ki kažejo na to, da je v večini za podnebne spremembe kriv človek. Glavni razlogi so povečevanje prebivalstva in rabe energije, družba je postala bogatejša, izpusti toplogrednih plinov so večji, poleg vsega pa se je povečala tudi mobilnost. Predstavljen je bil tudi vpliv toplogrednih plinov v ozračju (vodna para, ogljikov dioksid in drugi). Poudarila je pomen povečanega učinka tople grede, vpliva Sonca ter razvoja in uporabe klimatskih modelov, ki so pomembni za razumevanje človekovega vpliva na podnebje. Pri slednjih je pomemben vpliv oceanov in vegetacije pri napovedljivosti , saj sta to dva poglavitna faktorja pri skladiščenju deleža ogljikovega dioksida (okrog 65 %). V prihodnosti se lahko zgodi, da se gozdovi in oceani ne bodo več odzivali na Dr. Lučka Kajfež-Bogataje je pripravila pregled trenutnega razumevanja podnebnega sistema (Foto: M. Demšar). 51

Jesenski cikel predavanj SMD<br />

Povzetek razprav o izoblikovanju stališča Slovenskega meteorološkega društva<br />

o podnebnih spremembah<br />

Matija Klančar<br />

V mesecu decembru se je <strong>Slovensko</strong> <strong>meteorološko</strong><br />

društvo na pobudo predsednika Jožefa Roškarja<br />

tedensko sestajalo. Cilj le-teh je bilo oblikovanje<br />

skupnega stališča o podnebnih spremembah. Ker se v<br />

javnosti tema pogosto pojavlja, je pomembno, da meteorologi<br />

usklajeno nastopamo, kadar govorimo o njej.<br />

Na začetku uvodne razprave smo ustanovili delovno<br />

skupino, ki je bila sestavljena iz naslednjih članov:<br />

Gregor Vertačnik, dr. Zalika Črepinšek, dr. Gregor Gregorič<br />

in Andrej Ceglar. Njihova naloga je bila ob koncu<br />

razprav pripraviti osnutek dokumenta, ki bi predstavljal<br />

stališče Slovenskega meteorološkega društva<br />

o podnebnih spremembah. Na vsakem srečanju je<br />

uvodnemu predavanju sledila debata o tekoči temi s<br />

prisotnimi člani društva.<br />

Uvodno predavanje je pripravil Gregor Vertačnik z<br />

naslovom Podnebna(e) sprememba(e) – izziv za<br />

stroko. Predavanje je razdelil na tri sklope. V prvem<br />

je govoril o problemih strokovnega izrazoslovja v<br />

slovenskem jeziku, s katerimi se srečujemo vsak dan<br />

na področju podnebnih sprememb. Navedel je nekaj<br />

primerov v angleškem jeziku in opozoril na neustrezne<br />

prevode v slovenski jezik in probleme pri prevajanju<br />

in razlagi le-teh. Predstavil je tudi predloge, s katerimi<br />

bi se omenjenih problemov uspeli rešiti. V drugem<br />

delu je govoril o ekstremnih vremenskih dogodkih in<br />

povezavi takšnih dogodkov s podnebnimi spremembami.<br />

V zadnjem delu pa se je dotaknil interpretacije<br />

meritev, trendov in ostalih rezultatov klimatoloških ter<br />

Uvodno predavanje z naslovom Podnebna(e) sprememba(e) -<br />

izziv za stroko je pripravil Gregor Vertačnik (Foto: M. Demšar).<br />

meteoroloških izračunov za potrebe predstavitve širši<br />

javnosti. Na razpravi po predavanju je beseda tekla o<br />

primernem izrazoslovju za nekatere pojme. V okviru<br />

društva je bil sprejet termin PODNEBNE SPREMEMBE<br />

(in ne podnebna sprememba, ki se je med drugim<br />

tudi pojavljal v meteorološki stroki). Na koncu je bil na<br />

kratko predstavljen tudi proces homogenizacije podatkov,<br />

ki je pomemben pri reprezentativnosti podatkov v<br />

raznih prikazih in pri statistični obdelavi podatkov.<br />

Naslednje predavanje je pripravila dr. Lučka Kajfež-<br />

Bogataj z naslovom: Podnebne spremembe – trenutno<br />

razumevanje stanja. Najprej je na kratko predstavila<br />

prepletenost različnih področij, ki se ukvarjajo s<br />

podnebnimi spremembami. Sledil je prikaz rezultatov<br />

globalnega naraščanja temperatur. Na jasen način je<br />

prikazala več strokovnih argumentov, ki kažejo na to,<br />

da je v večini za podnebne spremembe kriv človek.<br />

Glavni razlogi so povečevanje prebivalstva in rabe<br />

energije, družba je postala bogatejša, izpusti toplogrednih<br />

plinov so večji, poleg vsega pa se je povečala tudi<br />

mobilnost. Predstavljen je bil tudi vpliv toplogrednih<br />

plinov v ozračju (vodna para, ogljikov dioksid in drugi).<br />

Poudarila je pomen povečanega učinka tople grede,<br />

vpliva Sonca ter razvoja in uporabe klimatskih modelov,<br />

ki so pomembni za razumevanje človekovega<br />

vpliva na podnebje. Pri slednjih je pomemben vpliv<br />

oceanov in vegetacije pri napovedljivosti , saj sta to<br />

dva poglavitna faktorja pri skladiščenju deleža ogljikovega<br />

dioksida (okrog 65 %). V prihodnosti se lahko<br />

zgodi, da se gozdovi in oceani ne bodo več odzivali na<br />

Dr. Lučka Kajfež-Bogataje je pripravila pregled trenutnega razumevanja<br />

podnebnega sistema (Foto: M. Demšar).<br />

51

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!