Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Rezultati zasedanja
Na zasedanju v Cancúnu so bili doseženi glavni, realno
postavljeni, etapni cilji:
• vsebina Københavnskega dogovora je zasidrana
v uradne dokumente konvencije;
• cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov razvitih
držav so uradno priznani (s pričakovanjem,
da bodo v bližnji prihodnosti postali bolj ambiciozni),
prav tako cilji omejitve emisij nekaterih
držav v razvoju (predvsem največjih);
• zagotovljena je večja preglednost in odgovornost
v zvezi s cilji zmanjšanja emisij, aktivnostmi za
zmanjšanje emisij in finančno pomočjo razvitih
držav državam v razvoju (t.i. MRV – meritve,
poročanje, verifikacija);
• z ustanovitvijo Zelenega podnebne sklada je
vzpostavljena osnova za dolgoročno financiranje
spoprijemanja s podnebnimi spremembami v
državah v razvoju;
• dosežen je bil napredek pri prizadevanjih za
zmanjšanje emisij iz krčenja in degradacije tropskih
gozdov v državah v razvoju, prenosu čistih
tehnologij v države v razvoju in pomoči državam
v razvoju pri prilagajanju podnebnim spremembam;
• na področju konvencijskega tira je dosežen
napredek na vseh osnovnih gradnikih, ki so:
skupna vizija, blaženje, prilagajanje, finance in
tehnologije;
• zagotovljeno je nadaljevanje pogajanj v okviru
multilateralnega procesa;
• kažejo se prvi obrisi poti, po kateri bi lahko prišli
do končnega cilja, ki je celovit, globalni, pravno
zavezujoči sporazum.
Glavni formalni sklepi, ki so bili na zasedanju sprejeti,
so naslednji:
• Nadaljevala se bodo pogajanja po obeh obstoječih
tirih – konvencijskem in kyotskem, kar je
bila ena osnovnih zahtev držav v razvoju. Ni bilo
sicer potrjeno, da se bo po letu 2012 začelo drugo
ciljno obdobje Kyotskega protokola, vendar
pa sprejeti dokumenti to posredno zagotavljajo.
• Potrjeno je bilo, da moramo omejiti naraščanje
povprečne globalne temperature pod 2 o C
glede na predindustrijsko obdobje, z možnostjo
znižanja tega praga na 1,5 o C na osnovi novih
znanstvenih ugotovitev.
• Ustanovljen je bil Zeleni podnebni sklad, ki bo
upravljal z denarjem, ki ga bodo razvite države
namenile za pomoč državam v razvoju za spoprijemanje
s podnebnimi spremembami. V letu
2020 naj bi ta vsota dosegla 100 milijard USD
letno. (To je eden najpomembnejših dosežkov
zasedanja. Omenjeno financiranje bo nadaljevanje
t.i. Hitrega financiranja, ki je bilo vzpostavljeno
s Københavnskim dogovorom, obsega 30
milijard USD za triletno obdobje 2010-2010 in
njegova realizacija že poteka.)
• Ustanovljen je bil Prehodni odbor (Transitional
Committee), ki bo oblikoval Zeleni podnebni
sklad. V njem bo 40 članov, 15 iz razvitih držav
in 25 iz držav v razvoju.
• Ustanovljen je bil Stalni odbor (Standing Committee)
pod okriljem COP, ki bo pomagal pri
financiranju držav v razvoju v okviru konvencije.
• Ustanovljen je bil Tehnološki mehanizem, ki bo
skrbel za razvoj in prenos tehnologij v države
v razvoju. V okviru tega mehanizma bo deloval
Tehnološki izvršni odbor (Technology Executive
Committe) za ugotavljanje potreb držav v razvoju
po novih, čistejših tehnologijah.
• Razvite države bodo razvile nizko-ogljične razvojne
strategije ali programe, države v razvoju
pa so k izdelavi tovrstnih strategij ali programov
povabljene.
• Ustanovljen je bil Cancúnski okvir za prilagajanje
podnebnim spremembam.
Navedeni sklepi so dokaz uspešnosti zasedanja in dajejo
dobre obete za nadaljevanje pogajanj in za dosego
glavnega cilja – celovitega, globalnega sporazuma
o spoprijemanju s podnebnimi spremembami.
47