Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Cancún vs. København
mag. Andrej Kranjc, Služba vlade RS za podnebne spremembe
Uvod
Od 29. novembra do 10. decembra lani je v mehiškem
Cancúnu potekalo skupno zasedanje Konference
pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi
podnebja in Konference pogodbenic Kyotskega
protokola (COP16/CMP6). Z blizu 12.000 udeleženci
je bilo to zasedanje drugo največje doslej; največje je
bilo COP15/CMP5 decembra 2009 v Københavnu s
24.000 udeleženci. Posebnost slednjega je bila, da je
bil to eden največjih svetovnih vrhov doslej, saj se ga
je, v pričakovanju globalnega dogovora, udeležilo okoli
120 predsednikov držav in vlad, med njimi voditelji
vseh največjih držav.
Ko analiziramo zasedanje v Cancúnu, se težko upremo
skušnjavi, da bi ga primerjali s predhodnim zasedanjem
v Københavnu. Prvi vtis po Cancúnu je bil, da je
bilo to zasedanje uspešno, tako, kot je bil prvi vtis po
Københavnu, da je bilo tisto zasedanje neuspešno oziroma
kar pravi polom. Po bolj temeljitem premisleku
pa se razlika med ocenama uspešnosti obeh zasedanj
nekoliko zmanjša. Vzroka za to sta dva.
Najprej, pričakovanja od Københavna so bila izredno
visoka (sprejem celovitega, globalnega sporazuma
za spoprijemanje s podnebnimi spremembami po
letu 2012), in ker se niso izpolnila, je bil ocenjen za
neuspeh. Nasprotno so bila pričakovanja od Cancúna
namenoma, na osnovi izkušnje iz Københavna, postavljena
precej nizko, tako, da bi bil že skromen rezultat
dovolj za pozitivno oceno.
Drugič, izkazalo se je, da zasedanje v Københavnu le
ni bilo tako neuspešno, saj je postal Københavnski
dogovor osnova za glavne sklepe v Cancúnu. Kot je
znano, dokumenta, ki je dobil ime Københavnski
dogovor, COP15 ni sprejel, ker je temu nasprotovalo
nekaj srednjeameriških držav, češ, da je bil pripravljen
netransparentno, v zaprtem krogu voditeljev največjih
držav, kamor manjše države niso imele dostopa. Priznati
moramo, da je bil ta ugovor upravičen, in mehiška
vlada se je zelo potrudila, da se podobna napaka
v Cancúnu ne bi ponovila.
Dogajanje v Cancúnu
Slovenska delegacija na zasedanju v Cancúnu.
Večina držav je na pogajanjih nastopala konstruktivno,
z željo, da bi dosegli rezultat, ki bi pomenil napredek
na poti k celovitemu, globalnemu sporazumu. Države
v razvoju so se poleg tega močno zavzemale tudi za
sprejetje sklepa o drugem ciljnem obdobju Kyotskega
protokola. Seveda je bilo tudi nekaj držav, ki so si prizadevale,
da proces ne bi šel (prehitro) naprej, vendar
jih je bilo malo in pri tem niso bile preveč uspešne.
V prvem tednu zasedanja je bilo stanje še zelo negotovo,
napovedi so bile prej pesimistične kot optimistične.
Razlike med državami so ostajale, kompromisa ni bilo
videti. Da se utegnejo stvari obrniti v pozitivno smer,
se je pokazalo v torek drugi teden, ko se je začel t.i.
»visoki del« (High level segment), in sicer ob govoru
predstavnice Venezuele. Na presenečenje (skoraj)
vseh v polni dvorani govor ni bil bojevit, kritičen,
45