Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...
Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...
Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
44<br />
ekstremnih vrednosti je ključno tudi v projektu Meteoalarm,<br />
evropskem sistemu opozarjanja pred nevarnimi<br />
vremenskimi dogodki. Marsikdo je ob daljšem spremljanju<br />
opozoril ugotovil, da nekatere države članice<br />
rade posegajo po oranžni in rdeči barvi, kakšne druge<br />
pa so precej bolj zmerne. Zato bo slej ko prej nujen<br />
enoten pristop k določitvi pragov za objavo določene<br />
stopnje nevarnosti. I. L. Wijnant je predstavila možno<br />
rešitev za ekstremno močne sunke vetra s pomočjo izračunane<br />
povratne dobe. Kljub še nekaterim odprtim<br />
vprašanjem je predavanje nakazalo smer, kateri bo<br />
potrebno slediti za sistemsko poenotenje. Naslednje<br />
predavanje je ponudilo grobo oceno o bodočem trendu<br />
nevihtne aktivnosti nad Evropo. Potencialno moč<br />
nevihtnega neurja lahko opišemo s produktom največje<br />
navpične hitrosti v nevihtnem oblaku in vetrovnem<br />
striženju v spodnjih šestih kilometrih ozračja. Vrednost<br />
tega indeksa se bo v prihodnosti povečevala nad vso<br />
Evropo, a bo v Sredozemlju proženje neviht zaradi stabilnejših<br />
razmer pri tleh vse težje. To bo najverjetneje<br />
pomenilo redkejša, a močnejša neurja.<br />
Plakati<br />
Veliko zanimivih tem je bilo predstavljenih tudi na plakatih (Foto: G. Vertačnik).<br />
Dosežke moderne podnebne znanosti so na konferenci<br />
prikazovali tudi številni plakati. Med množico so<br />
se znašli tudi štirje slovenski plakati: o rekonstrukciji<br />
in digitalizaciji metapodatkov v klimatologiji (Mateja<br />
Nadbath), o izzivih prostorske interpolacije na<br />
mejnih območjih s primerom padavinske študije na<br />
slovensko-avstrijski meji (Mojca Dolinar in Maruša<br />
Mole), o posodobljeni kontroli podatkov v slovenski<br />
klimatološki bazi (Gregor Vertačnik) in zvišanju ločljivosti<br />
podnebnega modela za Slovenijo (Nedjeljka<br />
Žagar, Gregor Skok, Jože Rakovec). V torek in četrtek<br />
proti večeru so imeli udeleženci konference možnost<br />
poklepetati z avtorji plakatov.<br />
Sklepna misel<br />
Udeležba na konferenci ECAC/EMS klimatologa<br />
ne more pustiti ravnodušnega, saj v zelo pestrem<br />
programu vsak najde kaj zase. Druženje s kolegi in<br />
predstavitev znanja s številnih evropskih in svetovnih<br />
ustanov nedvomno pripomoreta k razširitvi obzorja<br />
in sledenju napredka podnebne znanosti. Današnja<br />
doba znanosti in tehnologije je vzcvetela na izmenjavi<br />
idej – tovrstni dogodki so eden od načinov kako priti<br />
do te izmenjave. Pogrešam le še ustrezno sklopitev<br />
zajetnega znanja s podnebnega področja in politike ter<br />
vsakdanjega načina življenja. O podnebnih spremembah<br />
in drugih perečih okoljskih problemih se sicer v<br />
medijih rado piše in govori, stori pa bore malo. Pravijo,<br />
da papir prenese vse …<br />
Viri:<br />
http://www.ems2010.ch/<br />
http://www.emetsoc.org/annual_meetings/annual_meetings.php<br />
T. Cegnar, 2010. 10. srečanje EMS / 8. evropska konferenca<br />
o aplikativni klimatologiji. Bilten Naše okolje, september<br />
2010, str. 48–53