20.02.2013 Views

Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

44<br />

ekstremnih vrednosti je ključno tudi v projektu Meteoalarm,<br />

evropskem sistemu opozarjanja pred nevarnimi<br />

vremenskimi dogodki. Marsikdo je ob daljšem spremljanju<br />

opozoril ugotovil, da nekatere države članice<br />

rade posegajo po oranžni in rdeči barvi, kakšne druge<br />

pa so precej bolj zmerne. Zato bo slej ko prej nujen<br />

enoten pristop k določitvi pragov za objavo določene<br />

stopnje nevarnosti. I. L. Wijnant je predstavila možno<br />

rešitev za ekstremno močne sunke vetra s pomočjo izračunane<br />

povratne dobe. Kljub še nekaterim odprtim<br />

vprašanjem je predavanje nakazalo smer, kateri bo<br />

potrebno slediti za sistemsko poenotenje. Naslednje<br />

predavanje je ponudilo grobo oceno o bodočem trendu<br />

nevihtne aktivnosti nad Evropo. Potencialno moč<br />

nevihtnega neurja lahko opišemo s produktom največje<br />

navpične hitrosti v nevihtnem oblaku in vetrovnem<br />

striženju v spodnjih šestih kilometrih ozračja. Vrednost<br />

tega indeksa se bo v prihodnosti povečevala nad vso<br />

Evropo, a bo v Sredozemlju proženje neviht zaradi stabilnejših<br />

razmer pri tleh vse težje. To bo najverjetneje<br />

pomenilo redkejša, a močnejša neurja.<br />

Plakati<br />

Veliko zanimivih tem je bilo predstavljenih tudi na plakatih (Foto: G. Vertačnik).<br />

Dosežke moderne podnebne znanosti so na konferenci<br />

prikazovali tudi številni plakati. Med množico so<br />

se znašli tudi štirje slovenski plakati: o rekonstrukciji<br />

in digitalizaciji metapodatkov v klimatologiji (Mateja<br />

Nadbath), o izzivih prostorske interpolacije na<br />

mejnih območjih s primerom padavinske študije na<br />

slovensko-avstrijski meji (Mojca Dolinar in Maruša<br />

Mole), o posodobljeni kontroli podatkov v slovenski<br />

klimatološki bazi (Gregor Vertačnik) in zvišanju ločljivosti<br />

podnebnega modela za Slovenijo (Nedjeljka<br />

Žagar, Gregor Skok, Jože Rakovec). V torek in četrtek<br />

proti večeru so imeli udeleženci konference možnost<br />

poklepetati z avtorji plakatov.<br />

Sklepna misel<br />

Udeležba na konferenci ECAC/EMS klimatologa<br />

ne more pustiti ravnodušnega, saj v zelo pestrem<br />

programu vsak najde kaj zase. Druženje s kolegi in<br />

predstavitev znanja s številnih evropskih in svetovnih<br />

ustanov nedvomno pripomoreta k razširitvi obzorja<br />

in sledenju napredka podnebne znanosti. Današnja<br />

doba znanosti in tehnologije je vzcvetela na izmenjavi<br />

idej – tovrstni dogodki so eden od načinov kako priti<br />

do te izmenjave. Pogrešam le še ustrezno sklopitev<br />

zajetnega znanja s podnebnega področja in politike ter<br />

vsakdanjega načina življenja. O podnebnih spremembah<br />

in drugih perečih okoljskih problemih se sicer v<br />

medijih rado piše in govori, stori pa bore malo. Pravijo,<br />

da papir prenese vse …<br />

Viri:<br />

http://www.ems2010.ch/<br />

http://www.emetsoc.org/annual_meetings/annual_meetings.php<br />

T. Cegnar, 2010. 10. srečanje EMS / 8. evropska konferenca<br />

o aplikativni klimatologiji. Bilten Naše okolje, september<br />

2010, str. 48–53

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!