Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

42
Sončeva dejavnost in njen vpliv na Zemljino podnebje.
Po lanski mrzli zimi je marsikaterega poslušalca
zanimala povezanost hladnih evropskih zim in nizke
Sončeve dejavnosti. V predavanju T. Woollingsa je bil
jasno razviden vzorec – topla Grenlandija in hladna
vzhodna Evropa; občutnega vpliva na zimske temperature
v naših krajih ni videti. Da gre v tem primeru za
spremembo cirkulacije jasno kaže povezanost indeksa
severnoatlantskega nihanja in Sončeve dejavnosti.
Kmalu je sledilo nekoliko provokativno predavanje
o tem, kaj nam o neposrednem Sončevem vplivu na
Zemljino ozračje povesta sosednja planeta. Predavatelj
R. Lundin trdi, da je sestava planetarnega ozračja,
zlasti količina vodne pare, pomembnejša od oddaljenosti
od Sonca. Na primeru Venere je skušal dokazati,
da lahko njeno peklensko vroče površje v veliki meri
pripišemo visokemu pritisku; to trditev je nekdo iz
občinstva spodbijal z zelo hladnim morjem v globinah
Zemljinih oceanov. Sklop predavanj se je končal
z razpravo, med drugim o tem ali je zadnji Sončev
minimum uvod v daljše obdobje manjše dejavnosti,
podobno kot v 19. stoletju. Mnenja o tem ostajajo
deljena, saj so napovedi jakosti bodočih minimumov in
maksimumov v enajstletnem ciklu Sončeve dejavnosti
še vedno nezanesljive.
Sreda
V sredo zjutraj sem se udeležil predavanj o kartiranju,
prostorski interpolaciji, GIS modeliranju in referenčni
klimatološki statistiki. Klimatologinja R. Erdin je
predstavila uspešen projekt združitve radarskih in
prizemnih meritev padavin. Švicarji se soočajo z
enakim problemom kot mi – kako na razgibanem
V avli med odmorom (Foto: G. Vertačnik).
reliefu združiti sicer dobro ločljive, a absolutno slabo
natančne radarske meritve in redko posejane kvalitetne
prizemne meritve. S pomočjo zapletene obdelave
podatkov je mogoče izluščiti pozitivne lastnosti obeh
merilnih sistemov. Izkaže se, da je v Švici radar zaradi
svoje ločljivosti pomembnejši partner v poletnem
času, sicer h kvaliteti karte padavin levji delež prispevajo
prizemne postaje.
Po dopoldanskem odmoru sem preselil v drugo predavalnico,
kjer so tekla predavanja na temo razumevanja
procesov v luči podnebnih sprememb. Vsekakor je bilo
predavanje o vplivu aerosolov na Zemljino sevalno
bilanco med bolj poučnimi. Simulacije s priljubljenim
hamburškim podnebnim modelom ECHAM5 kažejo
regionalno veliko vlogo nečistoč v ozračju. Vpliv žveplovega
dioksida je približno enakovreden vplivu saj in
dima. Modelske simulacije v prehodnem režimu omogočajo
oceniti vpliv aerosolov na vzhodu Kitajske. Tam
zaradi močno onesnaženega ozračja tla doseže manj
Sončevega sevanja, kar se v zadnjih desetletjih odraža
v zmanjšani rasti temperature in vse večji sušnosti.
Naslednje od predavanj je razkrilo povezavo med
dolgoročnim spominom in podnebno napovedljivostjo.
Modelske simulacije in meritve kažejo, da so območja
z dolgotrajnim spominom oziroma izrazito avtokorelacijo
hkrati manj občutljiva na zunanje dejavnike, ki
povzročajo podnebne spremembe. Najlepša primera
sta del severnega Atlantika in Južnega oceana, ki se
v zadnjem stoletju nista občutno segrela. Uporabna
posledica dolgotrajnega spomina so lahko uporabne
napovedi na desetletni časovni skali. Tri predavanja
na temo monsuna so osvetlila šibke točke podnebnih
modelov. V splošnem ostaja simulacija monsunskega
režima kar trd oreh za podnebne modele današnje