Vetrnica 03/11 - Marec 2011 (pdf, 30 Mb - Slovensko meteorološko ...

Slika 17. Obseg antarktičnega morskega ledu od oktobra
2010 do januarja 2011, primerjava s sezono 2009/10 in
dolgoletnim povprečjem (Vir: National Snow and Ice Data
Center, http://nsidc.org/data/seaice_index/images/daily_
images/S_stddev_timeseries.png).
površinskega albeda. Toplo poletje, podpovprečne
snežne padavine in nizek albedo so v obliki pozitivne
povratne zanke povzročili nenavadno obsežno površinsko
taljenje. Talilna sezona se je zaključila kasneje kot
običajno. Celotna dolžina talilne sezone je na jugu ledenega
pokrova do 50 dni presegla dolgoletno povprečje.
Tako je bila površinska masna bilanca v obdobju
od oktobra 2009 do septembra 2010 z okoli –310 Gt
najmanjša doslej. Meritve satelitskega para GRACE kažejo,
da je v poletnem času grenlandski ledeni pokrov
izgubil približno 600 Gt mase, razlika glede na poletje
2002 pa je jeseni 2010 znašala približno –1800 Gt
(slika 19). Če zadnjo od vrednosti prevedemo v dvig
morske gladine na svetovni ravni, dobimo 5 mm.
V zadnjih letih smo bili priča številnim dramatičnim
procesom na Antarktiki, zlasti nepričakovanemu razpadanju
ledenih polic ob Antarktičnem polotoku. Dne
Slika 18. Ocena modela PIOMAS za odklon v prostornini
arktičnega morskega ledu glede na referenčno obdobje
1979–2009 z upoštevanjem letnega hoda (Vir: Polar Science
Center, http://psc.apl.washington.edu/ArcticSeaiceVolume/IceVolume.php).
Slika 19. Letna masna bilanca grenlandskega ledenega
pokrova – zbirka različnih ocen. V zadnjih desetletjih postaja
masna bilanca vse bolj negativna, Grenlandija v zadnjih letih
izgublja okoli 300 Gt ledu letno (Vir: Jiang in sod., 2010;
http://www.skepticalscience.com/Latest-GRACE-data-record-ice-loss-in-2010.html).
5. avgusta 2010 pa se je od velikega ledenika Petermann
na severni grenlandski obali odlomil čelni del
v velikosti 250 km 2 , kar predstavlja četrtino površine
plavajočega dela ledenika. Ledena gora si je v naslednjih
dneh počasi, a zanesljivo utirala pot izven fjorda
in med tem razpadala. Večji ostanki, debeli nekaj
deset metrov, bodo naslednje leto pripluli v Baffinov
zaliv in naprej čez Davisova vrata v širjave Atlantika.
Zadnja večja ledena gora se je na Arktiki pojavila leta
1961 ali 1962. Takrat se je z ledene police Ward Hunt
na severni obali kanadskega otoka Ellesmere odlomilo
skoraj 600 km 2 ledu.
Viri:
http://nsidc.org/data/seaice_index/images/daily_
images/S_stddev_timeseries.png
http://www.cpc.noaa.gov/products/precip/CWlink/daily_
ao_index/aao/aao_index.html
http://arctic.atmos.uiuc.edu/cryosphere/
http://www.ncdc.noaa.gov/sotc/?report=hazards&year=20
10&month=8
http://en.wikipedia.org/wiki/Ice_calving
http://psc.apl.washington.edu/ArcticSeaiceVolume/IceVolume.phphttp://www.skepticalscience.com/Latest-GRACE-data-record-ice-loss-in-2010.html
http://www.skepticalscience.com/translation.
php?a=21&l=22
Tedesco, M., X. Fettweis, M. R. van den Broeke, R. S. W . van
deWal, C. J. P. P. Smeets, W. J. van de Berg, M. C. Serreze in
J. E. Box, 2011. The role of albedo and accumulation in the
2010 melting record in Greenland. Environ. Res. Lett. 6
(2011) 014005, str. 1–6. Dosegljivo na svetovnem spletu:
http://iopscience.iop.org/1748-9326/6/1/014005/
pdf/1748-9326_6_1_014005.pdf
Jiang, Y., T., H. Dixon in S. Wdowinski, 2010. Accelerating
uplift in the North Atlantic region as an indicator of ice loss.
Nature Geoscience 3, 404 –407 (2010).
37