narodnih pesmi. Matija Barl pa je rekel, da bo besedilokar on napisal. Malo smo ga postrani pogledali, pa je resnapisal in to dobra besedila. Tako so nastale pesmi: Dečeks planine, Jaham spet v Kolorado …«Omenili ste ženo Nado, s katero sta lani praznovala 60.obletnico poroke. Prav na njenem maturantskem plesuste spontano zapeli.»Enostavno je bilo treba nekaj zapeti. Vstal sem inzapel eno popularno pesmico in uspelo je. Posebej prinjenem očetu. (smeh) Njen oče je bil nekaj posebnega,bil je izreden možakar. Z njim sva imela zelo lep odnos.Razumel je glasbo, igrati je znal veliko inštrumentov. Vnjem sem imel glasbenega zaveznika in zagovornika. Zženo sva si obljubila, da drug drugega ne bova ovirala prikakršnem koli razvoju.«Skladba Moj črni konj se je neverjetno prijela. Ste imelikdaj kakšnega konja?»Ne. Meni so ga enostavno ponudili. Poslali so me vfonoteko, naj poslušam melodijo, ki bi jo mi kar naredili.Dodali so besedilo in pesem Moj črni konj smo posnelimimogrede. Po kratkem času snemanja je rekel Rojc:»Fantje, domov, ne bo nič boljše.« In smo šli. Tako jeostalo. Vesel sem, da je pesem zagrabila tudi naslednjageneracija.«Narodnozabavna glasba,ki se še razvija, je resprava identiteta naroda in najboljdragoceno narodno izročilo.Nekatere vaše pesmi pa sežejo v dno duše. Med temi jeprav gotovo Domovina.»Dve pesmi sta, ki me spremljata. Domovina in Črnikonj. Domovina, besedilo Simona Jenka, je bila sad delas Korbarjem. Zelo sem hvaležen zanjo. Leta 1963 smo joposneli z velikim veseljem in zanosom. Ta pesem je takogloboka in povedna, da te ne pusti hladnega. Ko sem šel vKanado k izseljencem, so jo poslušali s solzami. Tisti ljudjeso jo čutili, dobil sem mnogo pisem.«Ste v glasbenem svetu doživeli tudi kakšno slabo izkušnjo,zavrnitev, krivico?»Drobne krivice so bile, a človek to skuša pozabiti. Nepomaga, da si očitaš ali kar naprej razmišljaš. Ugotovil sem,da se to ne splača. To sem kar potlačil. Bilo je marsikaj. Včigavem življenju pa ni?V mislih sem imel ameriško turnejo, kjer najbrž niste bilipri pravih izseljenskih društvih in je posledično imelakakšna vaša pesem doma težave zaradi režima.»Potem so malo pozabili name, da … Pri prvih štirihpopevkah sem bil zraven, potem pa ne več. V pesmiVečer v planinah se slišijo zvonovi in to jih je zmotilo. Tapesem se ni veliko predvajala, čeprav je Robežnik naredilfantastičen aranžma.«Besedila so pisali: Gregor Strniša, Matija Barl, ElzaBudau. Skladatelji, avtorji priredb so bili: Mario Rijavec,Jože Privšek, Jure Robežnik, Bojan Adamič … To sovelika imena, ki so vedela, kaj delajo.»Elza Budau je velika gospa. Kar je ona naredila, je vseimenitno. Kar je Strniša napisal, drži. Največ melodij mije napisal Privšek. Nekaj majhnih, neveličastnih, ampakkar nekaj mehkih, ki jih je naredila beseda, da sem jihlahko pripovedoval. Težko je razložiti, treba je biti naodru, da čutiš. Iste pesmi dvakrat ne zapoješ enako. Delose šele začne, ko iščeš način, kako dramaturško dobrospeljati pesem. Tega ti nihče ne more povedati. Pesem semvelikokrat pripravil sam. Včasih ni bilo časa za sodelovanje,kakor zdaj, ko se zaprejo v studio za teden dni, muzicirajo,pilijo in popravljajo. Včasih si prišel v studio, imel si enouro časa in konec.«Drobne krivice so bile, a človekskuša pozabiti. Ne pomaga, da siočitaš ali kar naprej razmišljaš. Ugotovilsem, da se to ne splača. Bilo je marsikaj.V čigavem življenju pa ni?Kako se spomnite snemanj za televizijo? Tega je biloveliko …»Snemanj je bilo veliko več kot danes. Zelo sproščeno jebilo na TV, vsi smo bili prijatelji. Vsi smo sodelovali, daje točka uspela. Če ni sloge pri takem delu, ne more bitiuspeha. Tudi med kolegi glasbeniki, pevci, pevkami jebilo imenitno sodelovanje. Nikoli ni bilo zavisti. Zelo smopodpirali drug drugega. Prihajale so tudi nagrade, a samsem bil bolj kot zmage na festivalu vesel, da so se pesmiprijele tudi naslednje generacije.«Spremljate kaj sodobno popularno glasbo, to, kar zdajustvarjajo mladi?»Skušam slediti in sem prepričan, da ima čisto vsakageneracija krasne stvari in neverjetno dobre interprete.Da je sodobna muzika popolnoma zanič, ne drži. Čistovsaka generacija ima čustva. Je pa glasba odraz trenutnegastanja v družbi. Glasba ni drugega kot izraz. Zame jenarodnozabavna glasba nadaljevanje tradicije ljudskegaizročila, samo oblika je drugačna. Ta glasba je res tista,ki privre iz srca in nas označuje kot Slovenca. Prepričansem, da se bo razvila v smer globokega, samo namlastnega čustvenega izraza. Prava narodnozabavna glasbasoustvarja identiteto naroda.«Vračava se v vaše družinsko življenje. Tu je nekaj tistihtrdnih vrednot, ki se jih oklepate in izražate pri svojemdelovanju. Družina, zvestoba, domovina. Je to tisto, karvam veliko pomeni v življenju?»Poslušati svoje srce. Pri vsaki odločitvi je potrebno samoposlušati vest in ne boš nikoli zgrešil …«Pogovoru lahko v celoti prisluhnetetudi v našem avdio arhiu.60
EVROPABlizu našim ljudemZa NSi Evropa nikoli ni bila vprašanje - tu smo doma, tu rastemo in se počutimo varne. Zato si želimo to,kar so si želeli očetje Evrope - Evropo blizu svojim državljanom. Želimo si Evropo bližje našim ljudem!Zato nas zanima kaj o nekaterih izzivih naše evropske prihodnosti mislite vi. Hočemo slišati vaš glas,da nam pomagate sooblikovati program za volitve, ki bo tudi vaš! Vabljeni, da se teh srečanj udeležite!V NSi trdimo, da Evropska unija potrebuje spremembe in da je treba:bolje upravljati migracije,zeleni prehod izpeljati razumno in ne za vsako ceno,tudi v prihodnje ohraniti naš, evropski način življenja.POGOVORI O EVROPILjubljana: 29. februar ob 18 00Kristalna palača, BTC City LjubljanaŽalec: 12. marec ob 18 00Restavracija Camino, Mala PirešicaKaj pa vi mislite?Povejte nam svoje mnenje!Moravske Toplice: 14. marec ob 18 00Terme Vivat, Moravske TopliceNovo mesto: 20. marec ob 18 00Kulturni center Janeza Trdine, Novo mestoVljudno vabljeni!Naročnik: NSiPETICIJA Drv in plinaNE DAMO!Vabimo vas k podpisu peticije, s katero bomo Golobovi vladi pokazali, da je prepovedogrevanja na lesno biomaso in plin povsem zgrešena in jo je treba na referendumu zavrniti!Podprite akcijo na nsi.si/drvnedamo ali poskenirajte zgornjo kodo.
- Page 1 and 2:
POGOVORz direktorjemmsgr. Trstenjak
- Page 3 and 4:
msgr. Franci TrstenjakdirektorUVODN
- Page 5 and 6:
8111620264449563Pozdrav slavljenca3
- Page 7 and 8:
Seveda ne moreva mimo vezi s poslu
- Page 9 and 10: PUSTNASOBOTNAISKRICA2024Foto: Arhiv
- Page 11 and 12: Srce, ki se je razdalo,in glas, ki
- Page 13 and 14: Vitamin D1000 i.e.za sonce v vsehle
- Page 15 and 16: Ko sprejmeš zakon o evtanaziji,spr
- Page 17 and 18: sem si, da bom manekenka, ko bom ve
- Page 19 and 20: Ego hoče preživeti. Ego ima to po
- Page 21 and 22: ni šlo. Čez 20 minut sem stopil n
- Page 23 and 24: ◀ Dirigent Marjan GrdadolnikManca
- Page 25 and 26: Naročnik: Milan Zver, MEP, EPP Gro
- Page 27 and 28: tehnično obvladaš svoj inštrumen
- Page 29 and 30: Taizejski utrip tudi v domovih radi
- Page 31 and 32: Kljub temu, da ima Radio Ognjišče
- Page 33 and 34: Kaj vidite,ko me gledate?RAZMAJAN S
- Page 35 and 36: V 2024 vabimo na:8.-10. 3. KRATEK O
- Page 37 and 38: bisakodilOdplakniOGLASzaprtjestran
- Page 39 and 40: skupaj delali. Ata je delal kot zid
- Page 41 and 42: dobra dela, ki smo jih naredili, bo
- Page 43 and 44: Tanja: »To je bil najbolj molčeč
- Page 45 and 46: nobenega časa. Po letu in pol sem
- Page 47 and 48: je bila kmalu na začetku moje kari
- Page 49 and 50: Matt Maher:Vedno sem verjel vBoga,
- Page 51 and 52: polovico časa ne pojem pri maši,
- Page 53 and 54: Nadškof Cvikl:»Poslanstvo Radia O
- Page 55 and 56: SKRB ZA ORHIDEJESvetloba in vlagaVe
- Page 57 and 58: Sok iz zamrznjenega sadjaPoslušalk
- Page 59: 90 letRafka IrgoličaV oddajo Naš
- Page 63 and 64: ponudi kozarec vode. Zgrabite ga z
- Page 65 and 66: Župnijska cerkev Sacre-Coeur,kjer
- Page 68: Območja pokrivanja naših odkupova
Change language