PRO - pomlad 2024

narodnih pesmi. Matija Barl pa je rekel, da bo besedilo
kar on napisal. Malo smo ga postrani pogledali, pa je res
napisal in to dobra besedila. Tako so nastale pesmi: Deček
s planine, Jaham spet v Kolorado …«
Omenili ste ženo Nado, s katero sta lani praznovala 60.
obletnico poroke. Prav na njenem maturantskem plesu
ste spontano zapeli.
»Enostavno je bilo treba nekaj zapeti. Vstal sem in
zapel eno popularno pesmico in uspelo je. Posebej pri
njenem očetu. (smeh) Njen oče je bil nekaj posebnega,
bil je izreden možakar. Z njim sva imela zelo lep odnos.
Razumel je glasbo, igrati je znal veliko inštrumentov. V
njem sem imel glasbenega zaveznika in zagovornika. Z
ženo sva si obljubila, da drug drugega ne bova ovirala pri
kakršnem koli razvoju.«
Skladba Moj črni konj se je neverjetno prijela. Ste imeli
kdaj kakšnega konja?
»Ne. Meni so ga enostavno ponudili. Poslali so me v
fonoteko, naj poslušam melodijo, ki bi jo mi kar naredili.
Dodali so besedilo in pesem Moj črni konj smo posneli
mimogrede. Po kratkem času snemanja je rekel Rojc:
»Fantje, domov, ne bo nič boljše.« In smo šli. Tako je
ostalo. Vesel sem, da je pesem zagrabila tudi naslednja
generacija.«
Narodnozabavna glasba,
ki se še razvija, je res
prava identiteta naroda in najbolj
dragoceno narodno izročilo.
Nekatere vaše pesmi pa sežejo v dno duše. Med temi je
prav gotovo Domovina.
»Dve pesmi sta, ki me spremljata. Domovina in Črni
konj. Domovina, besedilo Simona Jenka, je bila sad dela
s Korbarjem. Zelo sem hvaležen zanjo. Leta 1963 smo jo
posneli z velikim veseljem in zanosom. Ta pesem je tako
globoka in povedna, da te ne pusti hladnega. Ko sem šel v
Kanado k izseljencem, so jo poslušali s solzami. Tisti ljudje
so jo čutili, dobil sem mnogo pisem.«
Ste v glasbenem svetu doživeli tudi kakšno slabo izkušnjo,
zavrnitev, krivico?
»Drobne krivice so bile, a človek to skuša pozabiti. Ne
pomaga, da si očitaš ali kar naprej razmišljaš. Ugotovil sem,
da se to ne splača. To sem kar potlačil. Bilo je marsikaj. V
čigavem življenju pa ni?
V mislih sem imel ameriško turnejo, kjer najbrž niste bili
pri pravih izseljenskih društvih in je posledično imela
kakšna vaša pesem doma težave zaradi režima.
»Potem so malo pozabili name, da … Pri prvih štirih
popevkah sem bil zraven, potem pa ne več. V pesmi
Večer v planinah se slišijo zvonovi in to jih je zmotilo. Ta
pesem se ni veliko predvajala, čeprav je Robežnik naredil
fantastičen aranžma.«
Besedila so pisali: Gregor Strniša, Matija Barl, Elza
Budau. Skladatelji, avtorji priredb so bili: Mario Rijavec,
Jože Privšek, Jure Robežnik, Bojan Adamič … To so
velika imena, ki so vedela, kaj delajo.
»Elza Budau je velika gospa. Kar je ona naredila, je vse
imenitno. Kar je Strniša napisal, drži. Največ melodij mi
je napisal Privšek. Nekaj majhnih, neveličastnih, ampak
kar nekaj mehkih, ki jih je naredila beseda, da sem jih
lahko pripovedoval. Težko je razložiti, treba je biti na
odru, da čutiš. Iste pesmi dvakrat ne zapoješ enako. Delo
se šele začne, ko iščeš način, kako dramaturško dobro
speljati pesem. Tega ti nihče ne more povedati. Pesem sem
velikokrat pripravil sam. Včasih ni bilo časa za sodelovanje,
kakor zdaj, ko se zaprejo v studio za teden dni, muzicirajo,
pilijo in popravljajo. Včasih si prišel v studio, imel si eno
uro časa in konec.«
Drobne krivice so bile, a človek
skuša pozabiti. Ne pomaga, da si
očitaš ali kar naprej razmišljaš. Ugotovil
sem, da se to ne splača. Bilo je marsikaj.
V čigavem življenju pa ni?
Kako se spomnite snemanj za televizijo? Tega je bilo
veliko …
»Snemanj je bilo veliko več kot danes. Zelo sproščeno je
bilo na TV, vsi smo bili prijatelji. Vsi smo sodelovali, da
je točka uspela. Če ni sloge pri takem delu, ne more biti
uspeha. Tudi med kolegi glasbeniki, pevci, pevkami je
bilo imenitno sodelovanje. Nikoli ni bilo zavisti. Zelo smo
podpirali drug drugega. Prihajale so tudi nagrade, a sam
sem bil bolj kot zmage na festivalu vesel, da so se pesmi
prijele tudi naslednje generacije.«
Spremljate kaj sodobno popularno glasbo, to, kar zdaj
ustvarjajo mladi?
»Skušam slediti in sem prepričan, da ima čisto vsaka
generacija krasne stvari in neverjetno dobre interprete.
Da je sodobna muzika popolnoma zanič, ne drži. Čisto
vsaka generacija ima čustva. Je pa glasba odraz trenutnega
stanja v družbi. Glasba ni drugega kot izraz. Zame je
narodnozabavna glasba nadaljevanje tradicije ljudskega
izročila, samo oblika je drugačna. Ta glasba je res tista,
ki privre iz srca in nas označuje kot Slovenca. Prepričan
sem, da se bo razvila v smer globokega, samo nam
lastnega čustvenega izraza. Prava narodnozabavna glasba
soustvarja identiteto naroda.«
Vračava se v vaše družinsko življenje. Tu je nekaj tistih
trdnih vrednot, ki se jih oklepate in izražate pri svojem
delovanju. Družina, zvestoba, domovina. Je to tisto, kar
vam veliko pomeni v življenju?
»Poslušati svoje srce. Pri vsaki odločitvi je potrebno samo
poslušati vest in ne boš nikoli zgrešil …«
Pogovoru lahko v celoti prisluhnete
tudi v našem avdio arhiu.
60