PRO - pomlad 2024

SKRB ZA ORHIDEJE
Svetloba in vlaga
Večina okrasnih orhidej izhaja iz vlažnih tropskih gozdov,
kjer rastejo na drevesih kot epifiti. Takšno rastišče jim
omogoča več svetlobe, vendar ne nudi veliko vode in hranil.
Orhideje morajo zato vodo in hranila pridobiti iz zraka
skozi zračne korenine. Doma je pri okrasnih orhidejah zato
potrebno poskrbeti, da bodo imele na voljo dovolj vlage in
svetlobe.
Orhideje potrebujejo približno 12 ur svetlobe na dan.
Najbolje jih je postaviti kar na okensko polico, ampak ne
neposredno na sonce. Najprimernejša vlažnost zraka je od
50 do 70 %. V prostorih z bolj suhim zrakom lahko vlažnost
povečate tako, da na radiator položite vlažno krpo.
Temperatura
Primerna je sobna temperatura okoli 20 °C. Vse orhideje
potrebujejo še nočno ohladitev, ko je temperatura nižja za
od 4 do 6 °C. Orhideja ne sme nikoli stati na prepihu!
Substrat
Običajna vrtnarska zemlja za orhideje ni primerna.
Uporabite rajši že pripravljen substrat za orhideje, ki
ga lahko kupite v trgovini. Substrat mora biti rahel, da
korenine dobijo dovolj zraka. Primernost lahko preverite
na preprost način: substrat namočite in stisnite v pesti. Če
se, ko pest razprete, sam od sebe razrahlja, je primeren za
orhideje. V primeru, da ostane zlepljen v kepo, substrat ni
primeren.
Zalivanje
Rastlino v 13 cm lončku zalivajte enkrat tedensko. Pred
zalivanjem nikoli ne pozabite preveriti vlažnosti substrata!
Če niste prepričani, z zalivanjem raje počakajte še kakšen
dan. Rastlina ne sme nikoli stati v vodi! Za zalivanje je
najbolje uporabiti deževnico ali prekuhano vodo. Pri
zalivanju bodite pozorni, da ne zmočite cvetov, da se na
njih ne razvijejo plesni. Voda prav tako ne sme ostajati v
zalistju.
Gnojenje
Orhideje ne potrebujejo veliko gnojil. Običajna gnojila
za cvetoče rastline so zato zanje premočna. Najbolje je,
da v cvetličarni kupite posebna gnojila za orhideje. Ne
uporabljajte hlevskega gnoja ali komposta.
Presajanje
Presaja se samo orhideje v lončkih. Najprimernejši čas
je zgodnja pomlad, vendar nikakor ne presajajte med
cvetenjem. Tudi pozimi in v suhem ter vročem poletju ni
priporočljivo presajati. Orhideje je potrebno presajati vsaki
dve leti. Vedno uporabite čiste lončke in svež substrat, da
preprečite prenos bolezni. Star substrat previdno odstranite
in odrežite odmrle dele korenin in stare peclje cvetov.
Lonček do četrtine napolnite z odcednim slojem (npr. s
kamenčki). Nanj postavite orhidejo tako, da je koreninski
vrat v višini roba lončka in okoli nasipajte navlažen substrat.
Substrat se mora enakomerno razporediti med korenine.
Presajene orhideje zalijte od 1 do 2 dni po presajanju.
Naročnik: Politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP Group) v Evropskem parlamentu
ZA PREHRANSKO, ENERGETSKO IN VOJAŠKO VARNOST GRE
V zadnjih letih nas je iz relativnega miru in cone udobja v Evropi pretresla najprej pandemija
Covida-19, zatem še vojna v Ukrajini. Obe izjemni krizi sta izpostavili, poleg učinkovite
zdravstvene oskrbe, še vprašanje vojaške, energetske in tudi prehranske varnosti ter
suverenosti Evrope na teh področjih.
V kriznih časih se je še bolj jasno pokazalo kot nujno, da moramo v EU krepiti svojo suverenost
na teh področjih, tako s področja zdravja – dostopnosti učinkovin za zdravila in medicinske
pripomočke, kot skrbeti za zanesljivo in cenovno dostopno energetsko oskrbo ljudi,
gospodinjstev in industrije ob zmanjševanju svoje odvisnost od tujih dobaviteljev energentov.
Sam sem na pomen vseh treh temeljnih varnosti Evrope in naše države Slovenije opozarjal dosledno in dolga leta, tudi,
ko še ni bilo krize in ta opozorila niso bila priljubljena. Še posebej ne v času predkriznega aktivističnega globalnega vala
okoljevarstvenikov za boj proti podnebnim spremembam, ki jim je načelovala švedska aktivistka Greta Thunberg, ki se je v
sedanji energetsko prehranski krizi kar naenkrat nekam potuhnila. Seveda ne slučajno.
Veseli me, da smo najglasnejši kritiki radikalnih zeleno-ideoloških ukrepov t. i. Zelenega dogovora EU, ki je z marsikaterim
ukrepom stiskal v kot naše in evropske kmete (npr.: Uredba o trajnostni rabi pesticidov itd.), hkrati pa vplival na energetsko
revščino in slabitev socialnega položaja navadnih ljudi (podražitve elektrike, plina, napovedana »zelena« elektrifikacija vsega
– promet, električni avtomobili, nujne energetske prenove stavb in hiš itd., kar bi vse največ stalo ravno državljane EU),
uspeli izpostaviti nerealnost in nevarnost te zelene ideologije.
Sam sem se proti radikalnim zelenim predlogom, ki niso bili podkrepljeni z dejstvi, v Evropskem parlamentu boril ves čas.
Novembra lani smo v Evropskem parlamentu tako uspeli in zavrnili predlog Uredbe o trajnostni rabi pesticidov (SUR). Zdrava
kmečka pamet je končno prevladala v hramu evropske demokracije in dala veliko zaušnico Evropski komisiji z zavrnitvijo tega
ideološkega predloga uredbe. Naše sporočilo je končno razumela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen
in te dni napovedala umik te uredbe. Čeprav pozna poteza in v času, ko so kmetje s protesti že množično preplavili evropska
mesta, je bila to razumna, pravilna in edina možna odločitev.
V EU institucijah je izjemno pomembno imeti ljudi zdravega razuma in preproste kmečke
pameti, ki ne sledijo le hipnemu javnemu mnenju ter ideološkim agendam, da lahko zaviramo
neumne predloge in smo glas tistih, ki jih taki ukrepi prizadevajo.
Hvala bralkam in bralcem Revije PRO, prijateljem Radia Ognjišče, da sem lahko bil vaš glasnik
v Evropskem parlamentu in hvala za zaupanje tudi v prihodnje.
Franc Bogovič,
poslanec v Evropskem parlamentu (SLS/EPP)
55