PRO - pomlad 2024

Si osamljen?
Naveličan življenja?
Imamo rešitev zate:
smrtonosno učinkovino
Izvršni direktor Koalicije za preprečevanje evtanazije Alex Schadenberg
je med svojim obiskom v Sloveniji konec januarja spregovoril o tem, do
kakšnih skrajnosti privede zakon o evtanaziji. Dogodek je bil še posebej
pomenljiv v luči sprejemanja slovenskega zakona o samomoru z medicinsko
pomočjo. Omenil je vojno veteranko, paraolimpijko, ki je zaprosila za
možnost dvigala v hiši. Namesto tega ji je ministrstvo ponudilo evtanazijo.
Ali pa dekle, ki ima samomorilne misli. Ko so se težave znova pojavile, je
odšla po pomoč v bolnišnico. Tam so ji povedali, da je psihiater na voljo
šele čez pet mesecev, ponudili pa so ji samomor z medicinsko pomočjo.
Alexa Schadenberga smo povabili tudi v naš studio.
Piše in fotografira: Marjana Debevec
Kanada je legalizirala samomor z medicinsko pomočjo
leta 2016. Kako se je od takrat spremenil pogled
državljanov na življenje?
»Zakon so ponudili Kanadčanom z razlogom, da gre za
pomoč pri samomoru za neozdravljivo bolne in trpeče
ljudi. Vendar pa ta zakon ni bil omejen samo na te ljudi in
v njem ni bilo točno definirano, za koga vse je evtanazija
mogoča. Zato smo leta 2021 razširili našo zakonodajo
in odpravili zahtevo glede neozdravljivih bolezni, kar
pomeni, da je evtanazija dovoljena za vsako kronično
bolezen. Tako so skoraj vsi invalidi upravičeni do nje.
Zanjo zaprosijo mnogi ljudje zaradi revščine in brezdomci.
Mnogi od njih zelo težko pridejo do zdravstvene oskrbe.
Ker imamo zelo dolge čakalne vrste, se veliko ljudi odloči
za smrtonosno injekcijo preprosto zato, ker so razočarani,
ker ne morejo dobiti zadostne zdravstvene oskrbe. Podatki
za leto 2022 kažejo, da je bilo zaradi evtanazije v Kanadi
več kot 13.000 smrti.
Eden od razlogov zanje je tudi strah starejših, da ne bi
bili v breme svojcem …
»Vaša trditev je žal pravilna. Po statistiki neznosno fizično
trpljenje ni niti med prvimi petimi razlogi, zakaj ljudje
povprašujejo po evtanaziji. Veliko ljudi zanjo zaprosi
zaradi strahu pred prihodnjo bolečino in ne zaradi
neznosne bolečine, ki bi jo že doživljali. Vidimo pa tudi,
da se mnogi ljudje znajdejo v stanju brezupa in se počutijo
kot breme za druge. Postanejo depresivni. Občutek imajo,
da njihovo življenje nima več vrednosti. Zato zahtevajo, da
jih ubijejo. S tem imamo veliko izkušenj, ker smo dali na
voljo tudi telefonsko številko, kamor lahko ljudje pokličejo
po pomoč. Ko se z njimi pogovarjamo, nam skoraj vedno
povedo, da v svojem življenju ne vidijo več smisla ali se
počutijo brezupno. To postane razlog za evtanazijo.«
Nič nas ne stane, če obiščemo gospo,
ki živi na koncu ulice, ali osebo,
ki jo morda poznate iz cerkve. Ali pa vsaj
dvignemo telefon in vprašamo mamo,
kako je. Taka malenkost naredi ogromno
razliko v njihovem in v našem življenju.
Nam navedete kakšen primer?
»Nedavno smo imeli nekaj zgodb iz Britanske Kolumbije,
ki je zahodna provinca Kanade. V zadnjem času so šli
tam skozi zdravstveno krizo, ko ljudje niso mogli priti
do zdravnika. Spomnim se primera ženske, ki so ji
diagnosticirali ozdravljivo obliko bolezni. Po desetih
tednih je šla k onkologu, zdravljenje se še vedno ni
začelo. Ko je končno prišla do zdravnika, je njen rak že
tako napredoval, da ji je zdravnik povedal, da ni nobene
razlike, ali jo zdravijo ali pa ji ponudijo evtanazijo.«
Gospod Schadenberg, kaj pa bi rekli tistim, katerih stanje
se ne more izboljšati in njihova bolezen vodi v smrt?
»Danes imamo veliko možnosti za soočanje z bolečino,
za lajšanje bolečine in drugih simptomov. Seveda
14