Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole

SPSŠB 

Ljubljana 

STROKOVNI POSVET Z MEDNARODNO UDELEŽBO 

MEDNARODNE MOBILNOSTI, PARTNERSTVA IN 

PROJEKTNO SODELOVANJE – IZZIV IN PRILOŽNOST 

ZA SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE 

OB 10-LETNICI IZVAJANJA MEDNARODNIH PROJEKTOV 

SPSŠB Ljubljana

SPSŠB Ljubljana 

STROKOVNI POSVET Z MEDNARODNO UDELEŽBO 




OB 10-LETNICI IZVAJANJA MEDNARODNIH PROJEKTOV 

Urednik 

Nikolaj Lipič 

Ljubljana, 2016

Strokovni posvet z mednarodno udeležbo 




Strokovna monografija 

Urednik: 

Nikolaj Lipič, mag. 

Uredniški odbor: 

Frančiška Al-Mansour, dr. Smiljana Fister, Nikolaj Lipič, mag., 

mag. Manca Omahen Majnardi, Breda Tekavec, Žiga Vuk 

Slovenski jezikovni pregled: Breda Tekavec 

Angleški jezikovni pregled: mag. Manca Omahen Majnardi 

Izdala in založila: Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana 

Za izdajatelja: Frančiška Al-Mansour, ravnateljica 

Tehnični urednik, prelom in oblikovanje: Žiga Vuk 

Slika na naslovnici: Freepik 

Tisk: Demago d.o.o. 

Naklada: 150 izvodov 

© Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. Vse pravice pridržane. 

Brez dovoljenja avtorja in založnika je reproduciranje in razmnoževanje dela prepovedano. 

CIP - Kataložni zapis o publikaciji 

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 

373.5(082) 

STROKOVNI posvet z mednarodno udeležbo Mednarodne mobilnosti, partnerstva in 

projektno sodelovanje - izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole 

(2016 ; Ljubljana) 

Ob 10-letnici izvajanja mednarodnih projektov / Strokovni posvet z mednarodno 

udeležbo Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje - izziv in priložnost 

za srednje poklicne in strokovne šole, Ljubljana, 2016 ; urednik Nikolaj Lipič. - Ljubljana : 

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad, 2016 

ISBN 978-961-94016-0-6 

1. Gl. stv. nasl. 2. Dodat. nasl. 3. Lipič, Nikolaj 

284443904

Vsebina 

Mednarodni projekti – izzivi in priložnosti za dijake in učitelje 9 

Fani Al-Mansour 

Predgovor11 


Strokovni prispevki 

VLOGA IN POMEN RAVNATELJA OZIROMA VODSTVA ŠOLE 

PRI UDEJANJANJU ŠOLSKE PROJEKTNE VIZIJE 17 

THE ROLE OF PRINCIPAL (LEADERSHIP) IN SCHOOL PROJECT VISION 


DESETLETJE MEDNARDONIH PROJEKTNIH AKTIVNOSTI: 

UDEJANJANJE ŠOLSKE PROJEKTNE VIZIJE 21 

A DECADE OF PROJECT ACTIVITIES: SCHOOL PROJECT VISION APPLICATION 


POMEN MEDNARODNE UČNE MOBILNOSTI 

ZA DIJAKE SREDNJIH POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL 30 

THE IMPORTANCE OF INTERNATIONAL LEARNING MOBILITY 

FOR SECONDARY VOCATIONAL AND TECHNICAL SCHOOL STUDENTS 

dr. Smiljana Fister 

MOBILNA PREŠERNOVA 41 

MOBILITY AT SECONDARY SCHOOL OF ECONOMICS 

Eva Zule in Ema Kozar 

NOVE SMERNICE NA PODROČJU MOBILNOSTI V POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU 

IN USPOSABLJANJU GENERIRAJO POTREBO PO UVAJANJU ECVET-OGRODJA 48 

NEW GUIDELINES FOR MOBILITY IN VOCATIONAL EDUCATION AND TRAINING 

GENERATE THE NEED FOR ECVET 

Žiga Vuk 

5

UČINKI PROJEKTA PASSPORT TO YOUR FUTURE 

NA SODELUJOČE DIJAKE IN UČITELJE 53 

EFFECTS OF ‘PASSPORT TO YOUR FUTURE’ PROJECT 

ON STUDENTS AND TEACHERS 

Katarina Pirnat 

PRIPRAVE NA MOBILNOST – INOVATIVNI MODEL 

ZA SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE 64 

PREPARATIONS FOR MOBILITY – INNOVATIVE MODEL 

FOR SECONDARY VOCATIONAL AND TECHNICAL SCHOOLS 


MOBILNOST DIJAKOV SPSŠB LJUBLJANA IN TUJIH DIJAKOV 

V LUČI PRETEKLEGA DESETLETJA 79 

SPSŠB LJUBLJANA STUDENT AND FOREIGN STUDENT MOBILITY 

IN THE PAST DECADE 

Marko Gale 

IMPLEMENTACIJA PROJEKTOV ZDRAVE ŠOLE IN EKOŠOLE: 

IZZIVI ZA POVEZOVANJE NACIONALNIH IN MEDNARODNIH PROJEKTOV 89 

ECO SCHOOL AND SCHOOLS FOR HEALTH PROJECT IMPLEMENTATION: 

CHALLENGES TO JOIN NATIONAL AND INTERNATIONAL PROJECTS 

mag. Manca Omahen Majnardi 

eTWINNING KOT PRILOŽNOST ZA VIRTUALNO UČNO OKOLJE 95 

eTWINNING: OPPORTUNITY FOR VIRTUAL LEARNING ENVIRONMENT 

Inka Nose 

USPOSABLJANJE UČITELJEV V MEDNARODNIH PROJEKTIH – 

PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE KVALITETE POUKA SLOVENŠČINE 103 

TEACHER TRAINING IN INTERNATIONAL PROJECTS – 

OPPORTUNITY TO IMPROVE SLOVENIAN LANGUAGE TEACHING 

Andrej Golinar 

6

VLOGA UČITELJA SPREMLJEVALCA NA MOBILNOST DIJAKOV V TUJINO: 

ODGOVORNOST IN IZZIV 113 

ROLE OF TEACHERS MENTORS IN STUDENT MOBILITY ABROAD: 

RESPONSIBILITY AND CHALLENGE 

Irena Modic Čož 

MEDNARODNA MOBILNOST: PRILOŽNOST ZA RAZVOJ POSAMEZNIKA 121 

INTERNATIONAL MOBILITY: AN OPPORTUNITY FOR INDIVIDUAL DEVELOPMENT 


Osebne refleksije dijakov 

Urban Koglar 132 

Mirče Milenkov 136 

Nejc Levičnik 139 

Adimir Preradović Nasufović 141 

Andraž Štirn 143 

Patricija Teršar 144 

Janez Zupančič 147 

Osebne refleksije učiteljic in učiteljev 

Ajda Kamenik 151 

Polona Kikelj 154 

Bernarda Klemenc 156 

Matjaž Klun 159 

mag. Maruša Kolar 162 

Damijan Krašovec 164 

Lucija Šljuka Novak 168 

Breda Tekavec 171

Uvodni nagovor ob deseti obletnici 

izvajanja mednarodnih projektov na SPSŠB Ljubljana 

Mednarodni projekti – izzivi in priložnosti 

za dijake in učitelje 

Na SPSŠB Ljubljana smo zaposleni vedno želeli biti v ospredju dogodkov, sodelovati 

pri uvajanju novosti ter se pri tem zgledovati po tistih doma in drugje, ki so peljali 

zgodbe uspeha. 

Novi in prenovljeni programi v poklicnem in strokovnem izobraževanju (uvajati smo 

jih pričeli 2004) so zahtevali tudi drugačen način dela učiteljev. Na njihovih pristopih 

ter izvajanjih je slonela kvaliteta uvajanja in izvajanja novih vsebin. Zato so učitelji, ki 

so poučevali v novih programih, utemeljeno izpostavili potrebo in željo po dodatnem 

strokovnem usposabljanju. In prav iz teh realnih potreb učiteljskega kadra se je rodila 

ideja za njihovo usposabljanje na Finskem v okviru projektov mobilnosti Leonardo da 

Vinci. 

Naša šola tako že od leta 2005 aktivno sodeluje v mednarodnih projektih na področju 

izobraževanja, in sicer v programih: 

● 

● 

● 

● 

Erasmus+ KA1 (prej Leonardo da Vinci) – mobilnosti dijakov in učiteljev, 

Erasmus+ KA2 (prej Comenius) – šolska partnerstva in tuji asistenti, 

Leonardo da Vinci – prenos inovacij in 

Academy of Central European Schools (ACES). 

9

Uresničitev ideje o čezmejnem projektnem sodelovanju in projektih mobilnosti pa 

seveda ni bila mogoča brez zavzetih učiteljev, ki so bili pripravljeni žrtvovati tudi svoj 

prosti čas za pripravo projektov: 

● 

● 

prva partnerstva šol sta vodila Marino Medeot in Andreja Grad, 

projekte mobilnosti pa že od samega začetka koordinirata in vodita Nikolaj 

Lipič ter Smiljana Fister. 

Mednarodne povezave so dajale in še dajejo učiteljem možnost za širitev njihovih 

pogledov na učenje in poučevanje, ideje za drugačno poučevanje, razkrivajo jim moderne 

didaktične pristope ter vzpostavljajo projektno sodelovanje med učitelji in institucijami. 

Njihovo delo sedaj temelji tudi na konkretnih izkušnjah. Ugotavljamo, da 

so učitelji dobro izkoristili priložnosti, ki jih ponujajo projekti mobilnosti, in izkušnje 

uporabili za kvalitetno delo v novih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja. 

Naši učitelji in dijaki sedaj že vrsto let v partnerskih šolah Estonije, Finske, Francije, 

Italije, Madžarske, Nemčije, Poljske in Španije ter tudi drugih držav pridobivajo uporabna 

znanja za opravljanje svojega dela (splošnih in strokovnih kompetenc), pri tem 

pa tudi za krepitev veščin komunikacije v tujem jeziku ter spoznavanje drugih dežel 

in njihovih kultur. 

Projektno sodelovanje s tujimi partnerji ter mobilnost naših učiteljev in dijakov smo 

v vzajemnosti obojestranskega povezovanja kasneje razširili tudi na mobilnost tujih 

dijakov in učiteljev s tujih partnerskih šol, ki jih vse pogosteje gostimo na naši šoli in 

se praktično usposabljajo pri naših socialnih partnerjih. 

V vseh teh letih, od leta 2005 do leta 2016, smo uspeli splesti projektno mrežo partnerstev 

že v polovici vseh evropskih držav. Kvalitetno projektno sodelovanje s tujimi 

šolami in projektnimi partnerji je del naše šolske projektne vizije, ki jo želimo pogumno 

udejanjati tudi v prihodnje. 


RAVNATELJICA SPSŠB LJUBLJANA 

10

Predgovor 

Živimo v času družbenih sprememb, ki se odražajo v vseh porah družbenega 

življenja. To je vidno tudi na področju šolstva. Četudi je Slovenija samostojna le dve 

desetletji in pol, smo bili v tem času v šolah priča številnim šolskim nacionalnim 

reformam in kurikularnim prenovam. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa smo postali 

hkrati tudi del širšega evropskega izobraževalnega okolja in zato se spremembe evropske 

izobraževalne politike jasno odražajo v našem šolstvu. Danes, v času globalizacijske 

neomejenosti, številne družbene, demografske, tehnološke in politične spremembe 

in vplivi segajo prav v vsako šolo, v vsako učilnico in zahtevajo hitro odzivnost vseh 

deležnikov na polju izobraževanja – ravnateljev in učiteljev, učencev in njihovih staršev ter 

družbe nasploh. 

Šole so na »prepihu« družbenih sprememb. V tem duhu so se v zadnjem času na 

področju šolstva izrazito okrepila tudi prizadevanja za internacionalizacijo vseh aktivnosti, 

ki jih izvajamo v šolah: vzgojno-izobraževalnega procesa, povezovanja šol z 

nacionalnimi in tujini izobraževalnimi institucijami in socialnimi partnerji, raziskovanje 

in evalviranje različnih procesov v šolah, aktivno sodelovanje na strokovnih in znanstvenih 

konferencah … Temeljna usmeritev internacionalizacije, kot fenomena današnje 

družbe, sledi potrebam družbenih in tehnoloških sprememb ter naj bi rezultirala 

v izboljšanju kvalitete izobraževanja, usposabljanja in povezovanja z vsemi akterji na 

polju šolstva. Pri tem pa se morajo šole odpirati v mednarodni prostor, ki predstavlja 

priložnost za mreženje s tujimi šolami in podjetji. To ponuja nove izzive in priložnost 

za izmenjave znanj, spretnosti in veščin za vse udeležence v procesu izobraževanja 

11

– tako učence oziroma dijake, učitelje in mentorje, direktorje in ravnatelje, organizatorje 

praktičnega usposabljanja in mentorje v podjetjih. Učinke lahko identificiramo 

na vsaj treh nivojih: na ravni udeleženca, na ravni šole kot organizacije ter na ravni 

družbenega okolja. 

Seveda pa se ob hitri internacionalizaciji šolskega prostora pojavljajo med skeptiki 

tudi nekatere dileme in dvomi, ki lahko izhajajo iz pomislekov, ali smo za te aktivnosti 

dovolj usposobljeni in odzivni na nove spremembe, ali imamo v šolah ustrezne človeške 

in druge potenciale in ali je to skladno s temeljnim poslanstvom šole. Torej, a 

ni dovolj, da »šola le uči«? 

Prav zato želimo s posvetom odgovoriti na vse izzive in priložnosti ter dileme in 

dvome, ki izhajajo iz projektnega sodelovanja slovenskih srednjih poklicnih in strokovnih 

šol s tujimi institucijami v projektih mobilnosti, partnerstev, prenosa inovacij 

ter drugih projektov. To je tudi priložnost, da skupaj ovrednotimo projektne uspehe 

srednjih poklicnih in strokovnih šol v preteklem programu Vseživljenjskega učenja, v 

obdobju 2007–2013, ter izzive in priložnosti v novem programu Erasmus+, v obdobju 

2014–2020. 

S prispevki v strokovni monografiji smo želeli odgovoriti na vprašanja: 

Katere teme se pojavljajo v naslovih projektov, ki jih prijavljajo srednje poklicne in 

strokovne šole? Kakšni so projektni učinki za dijake in učitelje? Ali so mobilnosti projektov 

izboljšale znanje tujega jezika oziroma tujega jezika stroke? Kako pripravljamo 

dijake na mobilnost? Ali mednarodne projektne aktivnosti pripomorejo k sektorskemu 

povezovanju z gospodarstvom? Kakšna je vloga ravnatelja oziroma vodstva pri udejanjanju 

šolske projektne vizije? Ali mednarodne projektne aktivnosti predstavljajo dodano 

vrednost za šolo ali druge deležnike na šolskem polju? Ali mednarodne aktivnosti 

predstavljajo priložnost za izboljšanje kvalitete pouka ali prakse? Kako udeleženci 

mobilnosti, dijaki, starši in učitelji, vrednotijo usposabljanje v tujini v smislu osebne in 

profesionalne rasti? Kako celostno povezovati šolske, nacionalne in mednarodne projektne 

v srednjih šolah? Kako iskati projektne partnerje in kako vzpostaviti kontinuiteto 

projektnega sodelovanja? Kako tuje šole oziroma tuji projektni koordinatorji vrednotijo 

sodelovanje s slovenskimi srednjimi poklicnimi in strokovnimi šolami? 

Posvet, ki ga organiziramo na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana, 

sovpada z 10-letnico sodelovanja šole v mednarodnih projektih. Prizadevanja šole so 

v vsem tem času usmerjena v povezovanje slovenskih srednjih šol, v izmenjavo pro- 

12

jektnih izkušenj in dobrih praks. Prav zato smo že 26. 9. 2011 na šoli skupaj s CME- 

PIUS-om organizirali »1. srečanje leonardovcev«, dijakov ljubljanske regije, ki so se 

v programu Leonardo da Vinci – mobilnost usposabljali v tujini. Na okrogli mizi, ki jo 

je vodila mag. Marja Medved s CMEPIUS-a, so sodelovali dijaki Srednje šole Josipa 

Jurčiča iz Ivančne Gorice, Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, Srednje grafične 

in medijske šole Ljubljana, Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije 

– Vegova Ljubljana, Biotehničnega izobraževalnega centra Ljubljana, Srednje gradbene, 

geodetske in ekonomske šola Ljubljana, Srednje šole za farmacijo, kozmetiko 

in zdravstvo ter gostiteljice – Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana. 

To je bila edinstvena priložnost za mreženje znanja in izkušenj. 

Posvet, ki ga organiziramo v aprilu 2016, je priložnost za novo projektno epoho na 

področju sodelovanja in povezovanja vseh zainteresiranih srednjih poklicnih in strokovnih 

ter drugih šol v slovenskem prostoru. V času družbenih sprememb nam je 

skupno, da moramo s kvalitetnim izobraževanjem in usposabljanjem ob priložnostih 

in izzivih transnacionalnega povezovanja odgovarjati na potrebe časa, družbe in tehnološkega 

razvoja. 


UREDNIK 

13

STROKOVNI PRISPEVKI

VLOGA IN POMEN RAVNATELJA OZIROMA 

VODSTVA ŠOLE PRI UDEJANJANJU ŠOLSKE 

PROJEKTNE VIZIJE 

THE ROLE OF PRINCIPAL (LEADERSHIP) IN SCHOOL 

PROJECT VISION 


Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana 

fani.al-mansour@guest.arnes.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Vizija šole je kakovostni izobraževalni proces, podprt s sodobnimi 

metodami dela, so kakovostne storitve, učinkovit informacijski načrt, ugodno 

delovno okolje, ki temelji na spodbujanju vrednot ter kvalitetnih medsebojnih odnosih, 

spodbujanje ustvarjalnosti ter nenehen razvoj vseh udeležencev pouka. 

Metoda: V prispevku je uporabljena metoda študija primera vrednotenja vloge in 

pomena ravnatelja oziroma vodstva šole pri udejanjanju šolske projektne vizije na 

SPSŠB Ljubljana. 

Rezultati: Projektno sodelovanje šole na področju mednarodnih projektov zahteva 

oblikovanje šolske projektne vizije, ki mora biti komplementarna siceršnji šolski viziji. 

SPSŠB Ljubljana je šolsko projektno vizijo oblikovala ob intenziviranju nacionalnega 

in mednarodnega projektnega sodelovanja pred desetimi leti. 

Razprava: Šolska projektna vizija je in mora biti vizija zaposlenih ter vpeta v vizijo ravnatelja, 

biti mora podpora zaposlenim in njihova skupna vizija. 

Ključne besede: vizija, šola, kakovost, projektno delo, ravnatelj 

17

Abstract 

Theoretical framework: School’s vision is qualitative educational process, supported 

by modern work methods, quality services, efficient IT plan, positive working environment 

based on promotion of values and good relationship, creativity and continuous 

development of all school participants. 

Method: Case study method of the role and importance of principal and/or leadership 

in implementing school project vision was used. 

Results: International project cooperation requires project vision complementary with 

school vision. SPSŠB Ljubljana project vision was formed by intensifying national and 

international project collaboration ten years ago. 

Discussion: School project vision is and must be employees’ vision intertwined in 

principal’s vision as support to employees and as their common vision. 

Keywords: vision, school, quality, project work, principal. 

1 UVOD 

Šolsko delo se na vseh ravneh odraža preko vizije, ki jo ob pričetku vsakega mandata 

opredeli ravnatelj šole. Opredeli jo na podlagi preteklega dela (nadaljevanje že 

začrtanih smernic) ter dogovora s posameznimi učitelji, tudi glede na podporo, ki jo 

ima med zaposlenimi. 

Vizija šole so kakovostni proces (sodobne metode dela), kakovostne storitve, učinkovit 

informacijski načrt, ugodno delovno okolje, ki temelji na spodbujanju vrednot 

ter kvalitetnih medsebojnih odnosov, spodbujanje ustvarjalnosti ter nenehen razvoj 

vseh udeležencev pouka. Naša šola je postavila temelje na vrednotah medsebojnega 

spoštovanja ter upoštevanja, postala je učeča se organizacija, ki neprestano pridobiva, 

ustvarja in transformira znanje ob stalnem spreminjanju načina odzivanja in 

delovanja. Tako je v vizijo nadaljnjega dela tesno vpeto tudi naše, sedaj že dolgoletno 

sodelovanje s šolami v tujini. 

2 TEORETIČNA IZHODIŠČA 

Z razvojem družbe znanja, učečih se in mislečih okolij se povečuje tudi breme zunanje 

odgovornosti, kar postavlja ravnatelja pod vse večji pritisk, saj ima zaradi povečanega 

obsega nalog, povezanih s poslovodenjem, vse manj časa, da bi se lahko posvetil 

osnovnemu poslanstvu vzgojno-izobraževalnega zavoda (Zavašnik Arčnik, 2015). 

18

Kultura učenja je sestavni del vizije zavoda. Kulture učenja ravnatelj ne mora ustvariti 

na hitro, pomembni značilnosti organizacijske kulture sta namreč prav njeni razvojnost 

in stabilnost, kar pomeni, da jo je mogoče spreminjati s posegi oziroma na deklarativni 

ravni (Erčulj, 2015, str. 47). 

V zadnjem času ugotavljamo še posebno vlogo ravnatelja pri definiranju vizije šole 

skupaj s programom razvoja zavoda, ki jo mora skupaj s strokovnimi delavci oblikovati 

ravnatelj, da tako krepi pripadnost zavodu. Ravnateljeva vloga je ključna tudi 

pri krepitvi oblikovanja skupnih izhodišč, ki omogočajo usklajeno delovanje zavoda 

navzven in navznoter (Zavašnik Arčnik, 2015). 

Vizija šole mora stremeti h kvalitetni komunikaciji v šoli. Medsebojna komunikacija 

je nepogrešljiv sestavni del poklicne vloge ravnatelja, strokovnega delavca in drugih 

zaposlenih. Prav zato je izziv za ravnatelja naučiti se sprejemati sebe in druge ljudi, 

razumeti sebe in druge, spoštovati sebe in različnost drugih, se zavedati pomena 

komunikacije za vodenje ter prevzemati odgovornost za kakovostno komuniciranje. 

Ravnatelj se mora zato zavedati treh vidikov komuniciranja: prvič, da je skrb za jasno, 

dobronamerno in enoznačno komuniciranje nikoli dokončano delo; drugič, da 

je načrtno razvijanje dobre komunikacije obenem skrb za dobre odnose – kulturo in 

vzdušje v zavodu; tretjič, da je kakovostno in učinkovito komuniciranje hkrati pot za 

doseganje načrtovanih ciljev (Ažman, 2015, str. 76). 

3 METODOLOGIJA 

V prispevku je uporabljena metoda študija primera ovrednotenja vloge in pomena 

ravnatelja oziroma vodstva šole pri udejanjanju šolske projektne vizije na SPSŠB 

Ljubljana. Metoda študije primera je bila izdelana meseca februarja 2016. 

4 RAZPRAVA 

Vodstvo spodbuja vseživljenjsko učenje zaposlenih, saj sodobna šola potrebuje učitelje, 

ki so vešči novih tehnologij ter iščejo nove načine izvajanja pouka in nove pristope 

pri delu z mladimi. Uvaja se projektno učenje ali projektno delo. Kredo in tablo 

so zamenjali računalniki ter spletni portali, učitelj pa je postal mentor dijakom, ki jih 

vodi pri obravnavanju učne snovi ali praktičnem delu v delavnicah. Za obvladovanje 

novih metod dela je zelo pomembno, da so se učitelji pripravljeni nenehno izobraževati 

in nadgrajevati svoje znanje. 

Preko projektov mobilnosti lahko učitelji na sorodnih šolah v tujini spoznajo drugačne 

načine dela z dijaki ter jih prenesejo v naš šolski prostor. Zelo pomembno je namreč 

19

neposredno spoznavanje metod in načinov dela v tistih državah, kjer je izobraževanje 

izpeljano po novih izhodiščih, ali pa tam, kjer učitelji uporabljajo drugačne pristope 

pri delu z dijaki in dosegajo s tem uspehe pri prenosu znanj. Refleksija dela učiteljev 

na sorodnih šolah po opravljeni mobilnosti v tujini je priložnost za izboljšanje kvalitete 

pouka s prenosom novosti v naš šolski prostor. 

V mladih želimo razvijati njihovo kritično mišljenje in ustvarjalnost. Našim dijakom želimo 

ponuditi večjo izbiro programov, možnost prehoda med posameznimi programi 

ter vertikalnost izobraževanja. Preko mednarodnih projektov jim ponujamo možnost 

spoznavanja novih dežel, kulture in navad njihovih prebivalcev, spoznavanja načinov 

izobraževanja in dela ter urjenja v konverzaciji v tujem (praviloma angleškem 

oz. nemškem) jeziku. Tako jih s tem usmerjamo na pot nenehnega (vseživljenjskega) 

učenja v smislu osebne in profesionalne rasti. 

Šolska projektna vizija je in mora biti vizija zaposlenih (ali vsaj večine njih) ter vpeta v 

vizijo ravnatelja, biti mora podpora zaposlenim in njihova skupna vizija. 

5 SKLEP 

Vizija naj bo pot, po kateri se vzpenjaš. Za visoke cilje je potrebno tesno sodelovanje 

vseh akterjev, saj je dodatno kvaliteto moč doseči samo s skupnim, timskim pristopom. 

Na tej poti lahko obstanemo, si oddahnemo, si damo čas za razmislek, če 

nas kaj bega. A poti nazaj ni, treba se je prilagajati duhu časa, treba se je nenehno 

spreminjati. Vem, da je to izredno težko, a nove generacije zahtevajo nove pristope. 

Zunanja avtoriteta mora dati prostor notranji, graditi je treba na ustvarjalnosti učiteljev 

ter motivaciji dijakov, prav tako pa je potrebno dijakom privzgajati odgovornost 

za dejanja, ki jih počnejo. 

LITERATURA IN VIRI 

Ažman, T., 2015. Komuniciranje v vzgojno-izobraževalnem zavodu. V: Zavašnik Arčnik, M. 

(ur.). Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje, 

str. 67–78. 

Erčulj, J., 2015. Spremljanje in opazovanje pouka: ravnateljeve in medsebojne hospitacije. V: 

Zavašnik Arčnik, M. (ur.). Izbrana poglavja iz vodenja v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: 

Šola za ravnatelje, str. 27–49. 

Zavašnik Arčnik, M., 2015. Vodenje za učenje. V: Zavašnik Arčnik, M. (ur.). Izbrana poglavja 

iz vodenja v vzgoji in izobraževanju. Ljubljana: Šola za ravnatelje, str. 5–26. 

20

DESETLETJE MEDNARDONIH PROJEKTNIH 

AKTIVNOSTI: UDEJANJANJE ŠOLSKE PROJEKTNE 

VIZIJE 

A DECADE OF PROJECT ACTIVITIES: SCHOOL 

PROJECT VISION APPLICATION 


Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana 

nikolaj.lipic@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Kurikularna prenova slovenskega šolskega sistema pred dobrim 

desetletjem je korenito zaznamovala tudi polje srednješolskega izobraževanja, še 

posebej na področju poklicnega in strokovnega izobraževanja. Srednje poklicne in 

strokovne šole so bile pred novimi razvojnimi izzivi in strateškimi priložnostmi, kako se 

na eni strani proaktivno odzvati na globalne tehnološke in družbene spremembe ter 

na drugi strani na spremembe integracije Slovenije v evroatlanstke zveze. To je čas, 

ko so v ospredje stopili razvojne potrebe in prizadevanja izobraževalnih institucij po 

mednarodnem povezovanju in novih pristopih projektnega mreženja, ki ga determinirajo 

izmenjava izkušenj, znanj, primerov dobrih praks, sodelovanje učiteljev in dijakov. 

Metoda: V raziskavi smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili 

smo metode deskriptivne statistike in kvalitativno vsebinsko analizo. Analizirali 

smo vse gradivo, ki je vezano na šolsko projektno delo. Vključili smo prijavne obrazce, 

vmesna in končna poročila ter diseminacijsko gradivo. 

Rezultati: V obdobju od leta 2005 do 2015 je šola aktivno sodelovala v kar 30 mednarodnih 

projektih. Glavnina je vezanih na program Vseživljenjsko učenje z akcijami v 

projektih Leonardo da Vinci in Comenius. V letu 2014 smo projektne aktivnosti usmerili 

v program Erasmus+, v projekte Ključnega ukrepa 1 (KA1) in Ključnega ukrepa 2 

(KA2). 

21

Razprava: Priča smo fenomenu na področju sodelovanja evropskih izobraževalnih 

institucij, ki so v primerjavi z drugimi institucijami javnega značaja v Evropi in širše 

dosegle koherentno povezovanje in razvile orodja za projektna sodelovanja. Vse to 

ustvarja ustvarjalni humus za udejanjanje projektnih idej, ki jih generirajo potrebe vseh 

deležnikov srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. 

Ključne besede: mednarodni projekti, Vseživljenjsko učenje, Leonardo da Vinci, 

Comenius, Erasmus+ 

Abstract 

Theoretical framework: The curriculum change of Slovenian education system a decade 

ago profoundly marked the field of secondary education, especially the field 

of vocational and technical education. Technical and vocational schools faced new 

development challenges and strategic opportunities: how to proactively respond to 

global technological and social change on one hand and Slovenia‘s integration change 

into Euro Atlantic association on the other. Development needs and aspirations 

of educational institutions to internationally integrate and new approaches to project 

networking by determining exchange of experience, knowledge, good practices, participation 

of teachers and students came first. 

Method: Quantitative research approach was applied. We used methods of descriptive 

statistics. We analysed everything connected with school project work. We included application 

forms, interim and final reports and dissemination material. 

Results: During the period of 2005 to 2015, the school actively participated in 30 

international projects, mostly Lifelong Learning Programme Leonardo da Vinci and 

Comenius. Project activities focused on Erasmus +, the projects Key actions 1 (KA1) 

and key actions 2 (KA2) in 2014. 

Discussion: We are witness to a phenomena of co-operation in the field of European 

educational institutions, which compared to other institutions of public sector in Europe 

and beyond, reaching a coherent integration and development tools for project 

cooperation. The latter creates a creative ground for implementation of project ideas 

generated by the needs of all secondary technical and vocational education participants. 

Keywords: International projects, Lifelong Learning, Leonardo da Vinci, Comenius, 

Erasmus + 

22

1 UVOD 

Slovenski šolski sistem je ob koncu 20. stoletja s prehodom v nov družbenopolitični 

sistem sledil številnim novim razvojnim in strateškim usmeritvam. Poseben pomen 

v tem času je pripisati zadnji reformi šolskega sistema, ki je ob integraciji Slovenije 

v Evropsko unijo še posebej poudarila modernizacijo in primerljivost izobraževalnih 

programov s primerljivimi evropskimi izobraževalnimi programi (Lipič, 2013). Vse to je 

rezultiralo v potrebo po odprtosti, transparentnosti in internacionalizaciji slovenskega 

izobraževalnega sistema s tujimi izobraževalnimi okolji. Mednarodno projektno sodelovanje 

in mobilnosti dijakov, učiteljev in vodstva šole so vsekakor ključna izhodišča 

za internacionalizacijo šole, ki tako sledi globalnim trendom na področju izobraževanja 

in tehnološkega razvoja (Lipič, 2015). 

V ospredje so stopila prizadevanja za bolj učinkovit in kvaliteten vzgojno-izobraževalni 

proces, ki bo celostno izobraževal in usposabljal ustvarjalne in inovativne kadre za gospodarske 

in negospodarske subjekte, ki zaradi ostrih konkurenčnih pogojev v boju s 

svetovnimi velesilami na trgu dela iščejo visoko specializirane strokovnjake. Mobilnost 

v tujini je vsekakor razvojna priložnost in hkrati morda celo privilegij za posameznika, 

saj se poklicno usposabljanje dijakov in strokovno usposabljanje učiteljev pogosto 

izvajata v tujih, tehnološko bolje opremljenih in specializiranih okoljih – šolah, šolskih 

delavnicah in laboratorijih, pri delodajalcih in drugih socialnih partnerjih. Pogosto je 

to tudi priložnost za spoznavanje in tesno sodelovanje z uglednimi tujimi strokovnjaki, 

od katerih se lahko neposredno učimo veščin in usposabljamo za izvajanje visoko 

specializiranih nalog in storitev. To se še posebej zrcali na področjih avtoremonta, 

strojništva, mehatronike, logistike in tekstila, za katera na šoli izobražujemo dijake. 


Vloga izobrazbe ohranja oziroma celo povečuje svojo pomembnost tudi v sedanjem 

najvišje razvitem kapitalizmu, ko imajo prednost tista gospodarstva, ki so v ospredju 

prodora na novo odkrita področja. Skrb za izobraženost postaja pomembna javna zadeva 

in s tem se spreminja tudi notranja sestava družbe, saj so člani družbene skupnosti 

bistveno bolj izobraženi, kot so bili v povprečju kadarkoli v preteklosti (Bučar, 2006). 

Prav prizadevanja za krepitev pomena izobrazbe in vloge znanja determinirajo današnjo 

družbo kot družbo znanja. Izobraževalno okolje ima pri tem odločilno vlogo, da 

ustvarja pogoje za učinkovit in kakovosten izobraževalni proces in presega izobraževalne 

ovire za nemoteno usvajanje znanja mladih bodisi v razredu ali učni delavnici, 

bodisi v Sloveniji ali z mobilnostjo v tujini. 

23

V zadnjem času se krepijo prizadevanja za razvoj kakovosti izobraževanja, saj je to eno 

izmed temeljnih področij, ki naj bi pripomoglo k uresničitvi velikopoteznih evropskih 

razvojnih ciljev Lizbonske deklaracije iz leta 2000 (Vilič Klenovšek et. al., 2007, str. 11). 

Pri načrtovanju in izvajanju šolskega projektnega dela ter pri organizaciji in vrednotenju 

učinkov mobilnosti v tujini se še vedno projektni koordinatorji soočamo z dilemami, 

kaj sta kakovostno izobraževanje in usposabljanje v mednarodnih mobilnostih in 

s katerimi konkretnimi vzvodi in orodji dosegati razvojne cilje Lizbonske deklaracije. 

Zavestna refleksija prizadevanj in projektnega dela vseh, ki soustvarjamo »projektne 

zgodbe«, so temeljno izhodišče za izboljšanje obstoječih praks organiziranja mobilnosti 

v tujini. Če k temu dodamo še sistemske spodbude šolskih politik in v projektno 

delovanje usmerjeno vodstvo izobraževalnih institucij, pa se ustvarijo pogoji za doseganje 

najbolj kvalitetnih učinkov mobilnosti na ravni posameznika, institucije in okolja. 

V številnih evropskih državah se v okviru šolskih reform vse večjo pozornost posveča 

visoki stopnji prilagodljivosti učiteljev (Eurydice, 2004). To je imperativ za ustvarjalnost 

učiteljev in šolskih projektnih koordinatorjev tudi na področjih šolskega projektnega 

delovanja, izmenjave znanj in veščin s tujimi učitelji, kreiranja novih oblik sodelovanja 

med institucijami na nacionalni in transnacionalni ravni. Fleksibilen učitelj in projektni 

koordinator sta nosilca novih projektnih in razvojnih premikov znotraj šolskega sistema, 

hkrati pa znata v kreativen izobraževalni proces vključevati mlade ter ustvarjati 

mostove sodelovanja s sfero gospodarstva in civilno družbo. 

»Tisti, ki se učijo«, so aktivni, vedoželjni člani družbe in lahko črpajo spoznanja iz 

mnogih izvorov, ne samo znotraj institucionalnega okvira. Poudarek na učenju priznava, 

da se veščine in znanje lahko usvaja v različnih okoljih – prijateljskem, sosedskem, 

na seminarjih in v muzejih, razgovorih v lokalnem baru, preko interneta in 

drugih medijev itd. (Giddens, 2007, str. 523). 

Preseganje institucionalnega okvira izobraževalnega okolja predstavljajo tudi mobilnosti 

v tujini, kjer se mladi poleg formalnega usposabljanja v tujih šolah ali podjetjih 

aktivno učijo tudi v prostem času, z druženji s tujimi dijaki in učitelji, sostanovalci v 

dijaških domovih, spoznavajo avtohtone zgodovinske in kulturne znamenitosti države 

gostiteljice, se integrirajo v nova izobraževalna in kulturna okolja. 


V raziskavi smo uporabili kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabili 

smo metode deskriptivne statistike in kvalitativno vsebinsko analizo, saj smo analizirali 

večino gradiva, vezanega na šolsko projektno delo. V analizo smo vključili 30 

24

prijavnih obrazcev projektov, 13 vmesnih in 27 končnih poročil ter 9 diseminacijskih 

gradiv. Analizo smo izvedli v mesecu januarju 2016. 

4 REZULTATI 

Naša šola je v obdobju 2005–2015 sodelovala v tridesetih mednarodnih projektih, od 

tega največ, v kar osemnajstih projektih mobilnosti v okviru programa Leonardo da 

Vinci – mobilnost dijakov (IVT) in mobilnost učiteljev (VETPRO) ter programa Erasmus+ 

Ključni ukrep 1 (KA1). V vseh teh projektih smo bili nosilci projekta. V proučevanem 

obdobju smo kot partnerska institucija sodelovali v treh triletnih projektih Leonardo da 

Vinci – prenos inovacij (dva projekta) oziroma Erasmus+ Ključni ukrep 2 (en projekt, ki 

se v letu 2016 zaključuje). Sodelovali smo tudi v treh projektih Comenius: kot partnerska 

šola v dveh projektih Comenus – šolska partnerstva in kot nosilci v projektu Comenius 

– asistent za tuji jezik. Dva projekta mobilnosti učiteljev v okviru programa Norveški 

finančni mehanizmi (NFM) smo kot nosilci prijavili v letu 2013 in 2014. Kot partnerska 

institucija smo v letih 2009 in 2015 sodelovali v dveh projektih v okviru programa Academy 

of central European Schools (ACES). V letu 2006 smo sodelovali še v dveh drugih 

projektih: eLearning in bilateralnem projektu hrvaškega ministrstva za šolstvo. 

Tabela 1: Število mednarodnih projektov po vrsti projektov in letu, v katerih je sodelovala 

SPSŠB, v obdobju 2005-2015 

Leto 

LdV mobilnost, 

Erasmus+ KA1 

LdV prenos inovacij, 

Erasmus+ KA2 

2005 1 1 

Comenius NFM ACES 

Drugi 

projekti 

2006 2 2 

2007 2 1 1 

2008 2 1 

2009 2 1 

2010 1 

2011 2 

2012 2 1 

2013 2 1 

2014 1 1 1 

2015 1 1 

Skupaj 18 3 3 2 2 2 

Opomba: NFM – Norveški finančni mehanizmi; ACES - Academy of central European Schools 

25

5 RAZPRAVA 

Mejnik začetka uvajanje mednarodnih projektov na naši šoli v okviru programa Vseživljenjsko 

učenje označuje leto 2005, ko smo samostojno prijavili prvi mednarodni 

projekt, in sicer Leonardo da Vinci – mobilnost učiteljev (VETPRO) z naslovom 

»Usposabljanje učiteljev v programu Avtoserviser«, v katerem se je dvajset učiteljev 

strokovno usposabljalo v Mikkeliju na Finskem. Projektna ideja je bila vezana na poskusno 

uvajanje izobraževalnega programa Avtoserviser na naši šoli, zaradi česar so 

učitelji potrebovali pridobiti dodatna znanja in veščine v razvitem finskem sistemu. 

Kakovost projekta potrjuje v letu 2007 prejeta nacionalna nagrada »jabolko kakovosti«, 

ki jo podeljuje Nacionalna agencija CMEPIUS. 

V letu 2005 smo kot partnerska organizacija sodelovali tudi v projektu z naslovom »Energija 

in družba«, v okviru programa Comenius – šolska partnerstva, ki ga je koordinirala 

italijanska srednja šola. Sodelovali sta tudi šoli iz Slovaške in Finske. 

V naslednjem letu, to je 2006, smo koordinirali dva projekta, v dveh smo sodelovali 

kot partnerska institucija, in sicer v projektu eLearnig z naslovom »ICT Skills«, ki so 

ga vodile tri finske šole, ter v projektu »Večnamenska spojnica – paviljon prijateljstva«, 

ki se je pod koordinacijo srednje šole iz Zagreba izvajal v okviru hrvaškega ministrstva 

za šolstvo. Kot nosilci pa smo v letu 2006 prijavili dva projekta v okviru programa 

Leonardo da Vinci. Prvi projekt z naslovom »Na evropskem pomolu znanja« je vključeval 

mobilnost dijakov (IVT). Še posebej je zanimivo, da se je tega leta prvih šest 

dijakov naše šole z dvema spremljevalnima osebama praktično usposabljalo na Finskem. 

Drugi projekt v okviru programa Leonardo da Vinci se je nanašal na mobilnost 

učiteljev (VETPRO) in smo ga poimenovali »Evropsko primerljivi pristopi poučevanja 

v novem izobraževalnem programu Mehatronik operater«. Inovativnost in aplikativna 

narava projekta, v katerem se je strokovno usposabljalo pet učiteljev na Finskem in 

osem v Nemčiji, sta bili prepoznani kot poseben projektni dosežek v Evropski uniji, 

zaradi česar smo v letu 2008, ko je Slovenija predsedovala Svetu Evrope, prejeli 

evropsko nagrado za kvalitetno izvedbo projekta. Bili smo edina slovenska institucija, 

ki je prejela to prestižno nagrado. 

V letu 2007 smo v organizaciji mobilnosti v okviru programa Leonardo da Vinci postali že 

zelo suvereni in smo v tujino v okviru projekta mobilnosti dijakov (IVT) z naslovom »Na 

pisti znanja in prijateljstva« na praktično usposabljanje usmerili šestnajst dijakov z dvema 

spremljevalnima osebama. Isto leto se je v treh državah v projektu mobilnosti učiteljev 

(VETPRO) z naslovom »Evropsko primerljivi pristopi poučevanja v novih izobraževalnih 

programih« strokovno usposabljalo še petindvajset učiteljev. V letu 2007 je pri predmetu 

angleščina v okviru programa Comenius sodelovala asistentka za tuji jezik iz Velike Brita- 

26

nije. Posebna izkušnja za našo šolo je bilo tudi sodelovanje v triletnem projektu »PLIMe«, 

ki ga je v okviru programa Leonardo da Vinci – prenos inovacij koordinirala finska šola. V 

tem projektu je sodelovalo skupaj šest srednjih šol iz različnih evropskih držav. 

Projektno delo v letu 2008 zaznamujejo trije projekti. Dva projekta smo koordinirali v 

okviru programa Leonardo da Vinci: šestnajst mobilnosti dijakov z dvema spremljevalnima 

učiteljema (IVT) v projektu z naslovom »Na naši poti do usvojitve evropskih poklicnih 

kompetenc« in sedemnajst mobilnosti učiteljev (VETPRO) v projektu z naslovom 

»Novi izobraževalni programi – novi didaktični pristopi«. Kot partnerska institucija smo 

sodelovali tudi v projektu z naslovom »It will be, because it is, because it was« v okviru 

programa Comenius – šolska partnerstva, ki ga je koordinirala srednja šola iz Italije. 

Tudi v letu 2009 smo sodelovali v treh projektih. Še posebej smo bili kot partnerska organizacija 

veseli prvega sodelovanja v projektu Academy of central European Schools 

(ACES) z naslovom »Get to know your rights and share your knowledge with others«. 

Projekt je koordinirala šola iz Kragujevca v Srbiji. V projektu je skupaj z našo šolo sodelovala 

še srednja šola iz Skopja v Makedoniji. V letu smo uspešno izvedli tudi dva 

projekta mobilnosti Leonardo da Vinci. Projekt mobilnosti dijakov (IVT) z naslovom 

»Na naši poti do usvojitve evropskih poklicnih kompetenc II.« je omogočil praktično 

usposabljanje šestnajst dijakov z dvema spremljevalnima osebama. Dvajset učiteljev 

se je v petih državah strokovno usposabljalo v okviru projekta mobilnosti učiteljev 

(VETPRO) za naslovom »Z novimi izkušnjami in kompetencami Evropi naproti«. 

Dvajset dijakov se je v letu 2010 praktično usposabljalo v projektu z naslovom »Na 

naši poti do usvojitve evropskih poklicnih kompetenc III.« pod okriljem programa Leonardo 

da Vinci – mobilnost dijakov (IVT). 

V letu 2011 smo nadaljevali z ustaljeno prakso prijavljanja projektov mobilnosti v 

programu Leonardo da Vinci. V projektu (IVT) z naslovom »Praktično usposabljanje za 

dijake v tujini kot potreba in motivacija« se je v petih državah praktično usposabljalo 

skupaj šestindvajset dijakov s štirimi spremljevalnimi osebami. Priložnost za strokovno 

usposabljanje v šestih državah je dobilo petnajst učiteljev v projektu (VETPRO) z 

naslovom »Nova oblika povezovanja šol in podjetij - MIC Bežigrad«. 

Ponovno razširitev projektnega sodelovanja smo s tremi projekti dosegli v letu 2012. 

Zelo veliko na področju načrtovanja, organizacije, izvedbe in evalvacije mobilnosti 

smo se naučili in tudi prispevali kot partnerska institucija v triletnem projektu z naslov 

»Sharing the best international mobility practices learned (SIMPLE)«. Finska šola je 

bila nosilka projekta. V projektu je sodelovalo šest srednjih šol iz štirih držav. V letu 

smo koordinirali tudi dva projekta Leonardo da Vinci: mobilnost dijakov (IVT) z nas- 

27

lovom »Z mobilnostjo naproti novim izzivom sodobnih sprememb v mojem poklicu« 

(izvedenih petindvajset mobilnosti dijakov in pet spremljevalnih oseb) in mobilnost 

učiteljev (VETPRO) z naslovom »Elektromobil - izzivi in priložnosti za poučevanje« 

(izvedenih štirinajst mobilnosti učiteljev). 

V letu 2013 smo koordinirali tri projekte, prvič tudi projekt mobilnosti šestih učiteljev 

na Norveško v okviru programa Norveški finančni mehanizmi (NFM). Projekt smo 

poimenovali »Razširjanje dobre prakse poučevanja podjetništva«, saj smo se osredotočili 

na preučevanje možnosti integracije več vsebin podjetništva v kurikul naših 

izobraževalnih vsebin. Izvedli smo triindvajset mobilnosti dijakov s petimi spremljevalnimi 

osebami v okviru programa Leonardo da Vinci (IVT) z naslovom »Poklicne 

perspektive dijakov v času recesije« in dvanajst mobilnosti učiteljev v programu Leonardo 

da Vinci (VETPRO) z naslovom »Strokovno usposabljanje za delo z dijaki s 

posebnimi potrebami«. 

V letu 2013 se je zaključil program Vseživljenjsko učenje (2007-2013). Naša šola je s 

projekti aktivno sodelovala v projektih Leonardo da Vinci – mobilnost, Leonardo da 

Vinci – prenos inovacij, Comenius – šolska partnerstva in Comenius – asistenti za 

tuji jezik. Namesto programa Vseživljenjsko učenje pa se uveljavi program Erasmus+ 

(2014-2020). V naslednjih dveh letih je naša šola v tem programu sodelovala v Ključnih 

ukrepih 1 (KA1) in Ključnih ukrepih 2 (KA2). 

V letu 2014 je šola aktivno sodelovala v treh projektih. Vse mobilnosti dijakov in učiteljev 

so sedaj združene v skupnem projektu v okviru Erasmus+ KA1. Prijavili smo 

projekt z naslovom »Družbene in gospodarske spremembe narekujejo potrebo po novih 

poklicnih znanjih«, v katerem se je v tujini praktično usposabljalo sedemindvajset 

dijakov in strokovno usposabljalo petnajst učiteljev. Projekt zrcali posebno dodano 

vrednost, ker smo mobilnosti razpršili med deset različnih evropskih držav. Dodatnih 

šest mobilnosti učiteljev smo izvedli še v projektu z naslovom »Inovativne metode 

poučevanja s pomočjo IKT« v okviru Norveških finančnih mehanizmov (NFM). Usvajanje 

novih kompetenc in veščin za uspešen vstop na trg dela pa naši dijaki skupaj 

z učitelji spoznavajo in hkrati razvijajo nove prakse v projektu z naslovom »Passport 

to your future« v okviru programa Erasmus+ KA2. Projekt koordinira šola iz Velike 

Britanije. Naša šola sodeluje v projektu kot partnerska institucija. 

V letu 2015 smo ponovno prijavili nov projekt mobilnosti dijakov in učiteljev z naslovom 

»V tujini usvojeno specifično strokovno znanje in kompetence – priložnost dijakov 

za poklicni preboj iz krize«. Projekt je še v teku. Načrtujemo praktično usposabljanje 

osemindvajsetih dijakov in dvajsetih učiteljev. V letu 2015 smo kot partnerska 

institucija vstopili tudi v aktivnosti projekta z naslovom »Let’s be human, it’s easy!«, 

28

ki ga koordinira makedonska šola iz Skopja v okviru programa Academy of central 

European Schools (ACES). 

Posebni strokovni napor pa smo v letu 2015 usmerili tudi v pripravo dokumentacije 

za prejem Listine Erasmus+ za mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju. 

V tem kontekstu je bilo potrebno pripraviti dokument »Strategija internacionalizacije 

Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana v obdobju 2016–2020« 

(Lipič, 2015). Nacionalna agencija CMEPIUS nas je obvestila, da smo v letu 2015 

listino prejele samo štiri slovenske srednje šole. Za nas je posebej razveseljujoče 

spoznanje, da smo bili izbrani, da listino prejmemo, in da smo bili med temi štirimi 

šolami ocenjeni z najvišjim številom točk (95 točk od možnih 100 točk). To potrjuje 

kvalitetno načrtovanje, izvedbo in evalvacijo mobilnosti dijakov in učiteljev. 

6 SKLEP 

Šolska projektna vizija je v okviru aktivnosti mednarodnih projektov usmerjena v 

opolnomočenje dijakov in učiteljev z novimi poklicnimi znanji in veščinami, razvoj 

ključnih poklicnih kompetenc, vključevanje v vseživljenjsko učenje, izboljšanje fleksibilnost 

za trg dela v družbi sprememb. Vsekakor pa je težišče šolskega projektnega 

prizadevanja v kvalitetnem projektnem delu, ki se zrcali v koristih za posameznika 

(dijaka, učitelja), v koristih institucije (naše šole) in v koristih okolja (lokalnega, regionalnega, 

nacionalnega, transnacionalnega, sektorskega). 


Bučar, F., 2006. Na novih razpotjih. Celje: Društvo Mohorjeva družba: Celjska Mohorjeva družba. 

Eurydice, 2004. Učiteljski poklic v Evropi: profil, trendi, hotenja. Poročilo III. Delovne razmere 

in plačilo. Nižje splošno sekundarno izobraževanje. V: Plevnik, T., (ur.). Pomembne 

teme v izobraževanju v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport. 

Giddens, A., 2007. Sociologija. Zagreb: Nakladni zavod Globus, str. 523. 

Lipič, N., 2013. Mednarodna mobilnost: izzivi za dijake in učitelje srednjih poklicnih in strokovnih 

šol. Zbornik prispevkov: Nacionalna konferenca Socialna in državljanska odgovornost, 

Brdo pri Kranju, 10. oktober 2013; str. 101 [online]. Dostopno na: http://www. 

zrss.si/sidro/files/SIDRO2013-zbornik.pdf [20. 1. 2016]. 

Lipič, N., 2015. Strategija internacionalizacije Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – 

Ljubljane za obdobje 2016–2020. Neobjavljeno gradivo. Ljubljana: Srednja poklicna in 

strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. 

Vilič Klenovšek, T., Klemenčič, S., Možina, T., Dobrovoljc, A., 2007. Izhodišča za razvoj kakovosti v 

svetovalnih središčih za izobraževanje odraslih. Ljubljana: Andragoški center Slovenije, str. 11. 

29

POMEN MEDNARODNE UČNE MOBILNOSTI ZA 

DIJAKE SREDNJIH POKLICNIH IN STROKOVNIH ŠOL 

THE IMPORTANCE OF INTERNATIONAL LEARNING 

MOBILITY FOR SECONDARY VOCATIONAL AND 

TECHNICAL SCHOOL STUDENTS 



smiljana.fister@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Dandanes je mogoče tako v javnih občilih kot pri delodajalcih 

zaznati težnjo in celo vse večje zahteve po boljši usposobljenosti in kvalitetnejšemu 

znanju tujega jezika zaposlenih. Slednje se odraža na vidnem razkoraku med potrebami 

delodajalcev in strokovnopoklicnim, predvsem pa jezikovnim znanjem, ki ga dijaki 

usvojijo v času srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja. To je pogostno 

nezadostno ali pomanjkljivo za uspešno opravljanje bodočega poklica. Ker imata 

uporabno strokovno znanje in znanje angleškega jezika pri zaposlitvenih možnostih in 

v življenju srednješolcev veliko vlogo, je vredno razmisliti o dijakovih možnostih praktičnega 

načina učenja angleškega jezika v okolju ciljnega jezika, v resničnih življenjskih 

situacijah. Eden izmed načinov za bolj produktivno in učinkovito izboljšanje znanja 

jezika je sodelovanje dijakov s tujimi šolami in podjetji v projektnih aktivnostih v sklopu 

mednarodne učne mobilnosti. 

Metoda: Izvedli smo empirično kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 100 dijakov 

srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja in 25 učiteljev. Kot tehniko 

zbiranja podatkov smo izbrali anketo kombiniranega tipa vprašanj, kot instrument pa 

nam je služil anketni vprašalnik. 

Rezultati: Na podlagi empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da učna mobilnost ne 

le vpliva na izboljšanje znanja angleščine, temveč prinaša dijakom še veliko drugih 

prednosti in koristi ter jim predstavlja priložnost za strokovnopoklicni napredek kot 

tudi osebnostno rast. 

30

Razprava: Ob upoštevanju tega bi bilo smotrno razmisliti, kako mednarodno učno 

mobilnost ponuditi čim večjemu številu mladih, tudi tistim s slabšim poklicnim ali 

tujejezikovnim znanjem. 

Ključne besede: mednarodna učna mobilnost, srednje šole, angleški jezik stroke, 

koristi 

Abstract 

Theoretical framework: Nowadays media and employers stress the importance of 

better training skills and foreign language knowledge of their employees. This is reflected 

in a visible gap between the needs of employers and students‘ professional skills 

and their language competence in particular. Their knowledge is often insufficient 

or inadequate for their successful future careers. Since the useful professional and 

English language knowledge play an important role in employment opportunities and 

the lives of students in genaral, it is worth considering the possibilities of practical English 

language aquisition in a target language environment in real-life situations. One 

of the ways for more productive and efficient language improvement is via students’ 

cooperation with foreign schools and companies in project activities under international 

learning mobility programme. 

Method: We conducted an empirical quantitative study in which participated 100 students 

of secondary vocational and technical education and 25 teachers. As a technique 

of data collection we used a survey and as an instrument we used a questionnaire. 

Results: The empirical research has shown that learning mobility not only influences 

the improvement of English language skills but also brings many other advantages 

and benefits to students who see it as an opportunity for their professional development 

as well as personal growth. 

Discussion: Thus, it would be prudent to consider how to offer the international learning 

mobility to more young people, even those with poor professional or foreign 

language skills. 

Keywords: international learning mobility, secondary schools, ESP, benefits 

1 UVOD 

Kot učiteljica angleščine na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana 

(SPSŠB), koordinatorica mednarodnih projektov in mentorica ‚mobilnih‘ dijakov, ki se- 

31

daj že deseto leto odhajajo na praktično izobraževanje in usposabljanje v tujino, sem 

pri svojem delu opazila dejavnike, ki kažejo na to, da mednarodna učna mobilnost 

prinaša dijakom mnoge koristi in da vpliva na izboljšanje njihovega znanja angleščine 

(kot jezika stroke). Slednje sem potrdila tudi na podlagi akcijskega raziskovanja s 

svojimi dijaki (Fister, 2013). Ker sem želela svoja dognanja in opažanja ‚preveriti‘ v širšem 

merilu, sem izvedla empirično raziskavo, v kateri so svoja mnenja glede pomena 

mednarodne učne mobilnosti podali še dijaki/udeleženci mobilnosti in učitelji drugih 

srednjih poklicnih/strokovnih šol, šolskih centrov ter zavodov v Sloveniji. 

Tako pridobljena povratna informacija je lahko v pomoč predvsem tistim učiteljem, ki 

iščejo poti, kako zadovoljiti učne potrebe svojih dijakov ter posledično zahteve njihovih 

bodočih delodajalcev, ter tistim učiteljem tujih jezikov stroke, ki iščejo odgovore 

na vprašanje, kako motivirati dijake za učenje tujega jezika in jim pomagati njihovo 

strokovno in jezikovno znanje nadgraditi izven učilnic ali šolskih delavnic, v resničnih 

življenjskih situacijah, npr. v tujih podjetjih. Upam, da bodo rezultati raziskave prepričali 

tudi tiste šole in učitelje, ki v projektih mobilnosti še niso sodelovali, da bodo v 

prihodnosti to možnost predstavili čim večjemu številu svojih dijakov. 


Evropska unija že vrsto let podpira učno mobilnost z različnimi programi in pobudami. 

Področje poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja je od leta 

2007 do leta 2013 pokrival program Vseživljenjsko učenje, natančneje Leonardo da 

Vinci (LdV), s 1. januarjem 2014 pa ga je nadomestil program Erasmus+, ki je bil sprejet 

za programsko obdobje 2014 do 2020. 

Novembra 2007 je Svet Evropske unije sklenil, da bi vsi mladi ‚morali imeti priložnost 

sodelovati v eni od oblik mobilnosti, bodisi kot pripravniki v času študija ali usposabljanja 

bodisi v okviru prostovoljnih dejavnosti‘. 1 Postavili so si cilj, da naj bi leta 2020 

vsaj 20 % tistih, ki bodo diplomirali v evropskem visokošolskem prostoru, preživelo 

neko obdobje študija ali usposabljanja v tujini. EU je v ta namen sedemletnemu 

programu Erasmus+ namenila 14,7 milijarde evrov proračunskih sredstev, s katerimi 

želi 5 milijonom Evropejcem omogočiti študij, usposabljanje, pridobivanje delovnih 

izkušenj ali opravljanje prostovoljnega dela v tujini. 2 

Erasmus+ je torej novi program EU za sodelovanje na področjih izobraževanja, usposabljanja, 

mladine in športa. Namenjen je izboljšanju spretnosti in zaposljivosti mladih 

ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. V Sloveniji za 

32 

1 Sklepi Sveta in predstavnikov vlad držav članic o mobilnosti mladih, 20. in 21. 11. 2008. 

2 Glej: www.erasmusplus.si.

izvajanje programa skrbita dve nacionalni agenciji: Center RS za mobilnost in evropske 

programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS), ki pokriva področja izobraževanja, 

usposabljanja in športa, ter Zavod za razvoj mobilnosti mladih (MOVIT), 

ki pokriva področje mladine. Na področju izobraževanja in usposabljanja program 

Erasmus+ podpira mobilnost posameznikov (dijakov, študentov, pedagoškega kadra 

in drugih) ter mednarodna partnerstva med različnimi organizacijami z namenom modernizacije 

ter sodelovanja med področjem izobraževanja in trgom dela. 3 

2.1 Učna mobilnost kot priložnost za dijake in izziv za učitelje (angleščine) 

V srednje poklicne in strokovne šole se vpisujejo predvsem dijaki, ki potrebujejo veliko 

učiteljeve spodbude in motivacije za učenje. Kot učiteljica angleščine sem pogosto 

postavljena pred izziv, kako motivirati dijake s šibkim predznanjem angleškega jezika, 

ki praviloma ne kažejo posebnega zanimanja za nadgradnjo znanja. Delo s slabo motiviranimi 

in posledično vedenjsko problematičnimi dijaki je lahko za učitelja obremenjujoče, 

saj zahteva dodatno iznajdljivost, lahko pa predstavlja izziv za iskanje inovativnih 

metod/strategij poučevanja. Učitelji ne bi smeli biti le porabniki profesionalnega znanja, 

ki ga proizvajajo drugi, temveč bi morali biti tudi proizvajalci tega znanja (Cvetek, 2003). 

Svoje delo bi morali nenehno samovrednotiti, če želimo, da bo dobro opravljeno (Kukovec, 

2008, str. 820), torej bi morali razviti reflektivni pristop k svojemu poučevanju (se iz 

njega učiti) in biti pripravljeni nenehno uvajati spremembe (Kolenc Kolnik, 2007, str. 63). 

Izboljšanje oziroma povečanje motivacije pri pouku angleščine kot jezika stroke bi 

morala delno zagotoviti že uporaba zanimivega in raznolikega (avtentičnega) gradiva 

z njihovega poklicnega ali strokovnega področja, ki odseva potrebe, interese in 

želje dijakov. 4 Da se izognejo vedenjskim težavam učencev, bi morali učitelji iskati 

še druge, vedno nove načine, kako pri mladih zadovoljiti predvsem potrebe po moči 

(znanju, veljavi, priznanju, spretnosti, strokovnosti, spoštovanju) in svobodi (izbiri, neodvisnosti, 

prostosti, samostojnosti), ki so pri dijakih v ospredju. Eden izmed takšnih 

načinov zadovoljevanja dijakovih potreb in dviga motivacije za delo pri pouku bi lahko 

bila prav mednarodna učna mobilnost kot priložnost, ki bi jo moralo izkoristiti čim 

več mladih, in kot izziv za učitelje, da svojim dijakom to možnost predstavijo in jih na 

mobilno izkušnjo dobro pripravijo. 

Razlogov za tovrstno mobilnost pa je še veliko več, kot na primer: osebnostni razvoj, 

dostop do novega znanja in izkušenj, razvijanje jezikovnih spretnosti in medkulturnih 

kompetenc, strokovnopoklicni napredek in navsezadnje izboljšanje zaposljivosti na 

evropskem trgu delovne sile. 

3 Glej: www.erasmusplus.si. 

4 Ugotovljeno na podlagi raziskave v magistrskem delu (Fister, 2008). 

33

34 

2.2 Mednarodna učna mobilnost dijakov slovenskih šol 

V Sloveniji je bilo v šolskih letih 2009/10, 2010/11 in 2011/12, ko je bila izvedena 

raziskava, v projekte LdV – mobilnost posameznikov, ciljna skupina dijaki (IVT), vključenih 

skupno 37 srednjih šol, šolskih centrov in zavodov. 

V obdobju 2009-2012 je na mednarodno učno mobilnost iz slovenskih šol odšlo 896 

dijakov in 175 spremljevalnih oseb oz. skupno 1071 IVT-posameznikov. 5 

V teh treh šolskih letih se je skupno mobilnosti udeležilo največ dijakov Srednje šole 

za gostinstvo in turizem Celje (88), sledi Poslovno-komercialna šola Celje (71) in kot 

tretja SPSŠB Ljubljana (66), ki v tovrstnih projektih sodeluje že deseto leto. 

Med državami gostiteljicami, ki so na praktično usposabljanje sprejele dijake slovenskih 

šol in njihove spremljevalce v času mobilnosti, izstopa Finska, ki jo je skupaj 

obiskalo 147 posameznikov (21,8 %), sledi Španija, ki jih je sprejela 122 (18,2 %), 

zanimivi državi gostiteljici mednarodne mobilnosti pa sta še Francija, kamor je odšlo 

75 dijakov, in Združeno kraljestvo, ki je sprejelo 74 dijakov in njihovih spremljevalcev 

(11 %), sledi Nemčija. 

Razlog, da največ mladih odide na izobraževanje in poklicno usposabljanje prav na 

Finsko, je najverjetneje ta, da ima dober izobraževalni sistem, ki pogosto služi kot 

model za druge države, in veliko izkušenj na področju mednarodne mobilnosti tako 

dijakov kot učiteljev in drugih posameznikov. Tudi na SPSŠB Ljubljana med državami 

vodi Finska, ki jo je do danes obiskalo največ dijakov. 

3 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA 

Namen raziskave je bil pridobiti mnenja dijakov srednjega poklicnega in strokovnega 

izobraževanja različnih šol oz. šolskih centrov v Sloveniji, ki so se udeležili mednarodne 

učne mobilnosti (odslej MUM), o prednostih in koristih mobilnosti. Prav tako je 

bil namen raziskave primerjati mnenja dijakov s stališči učiteljev, ki vsak na svoj način 

(nemalokrat v več vlogah, npr. kot koordinatorji projektov mobilnosti, izvajalci priprav 

dijakov na mobilnost oz. učitelji-mentorji ali spremljevalci dijakov) pripravljajo dijake 

na ‚mobilno‘ izkušnjo. 

Kot tehniko zbiranja podatkov za empirično kvantitativno raziskavo sem izbrala anketo 

kombiniranega tipa vprašanj. Kot instrument ali pripomoček za zbiranje podatkov 

sta mi služila anketni vprašalnik za dijake ter anketni vprašalnik za učitelje. 

5 Podatki so pridobljeni na slovenski nacionalni agenciji CMEPIUS v mesecu juniju 2011 in septembru 

2012.

60 anketiranih dijakov je bilo moškega spola in 40 ženskega, starost dijakov pa je 

bila od 16 do 22 let. Kot metoda ali način vzorčenja je bil izbran slučajnostni (randomizirani) 

stratificirani vzorec. Dobro reprezentativnost vzorca lahko utemeljujemo z 

dejstvom, da 100 anketiranih dijakov predstavlja 14 srednjih šol/šolskih centrov (37,8 

%, torej dobro tretjino) od skupno 37 slovenskih srednjih šol, ki so v omenjenih šolskih 

letih sodelovale v projektih mobilnosti. 6 Podobnost vzorca je velika tudi zato, ker 

smo enote izbrali tako, da pokrivajo različne smeri in letnike srednjega izobraževanja 

kot tudi različne programe oziroma poklice, za katere se dijaki izobražujejo. Največ 

dijakov se je izobraževalo in usposabljalo v tujini 3 tedne (77 %), na dvotedensko 

mobilnost je odšlo 12 % dijakov, na štiritedensko pa 9 %. 

Anketiranih je bilo tudi 25 učiteljev. Dobro reprezentativnost vzorca lahko utemeljujemo 

z dejstvom, da 25 anketiranih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih 

mobilnosti, predstavlja 17 srednjih šol/šolskih centrov (48,6 %, torej slabo polovico) 7 

od skupno 37 slovenskih srednjih šol, ki so v obdobju 2009-2012 poslale na MUM 

skupaj 370 dijakov 8 v 16 različnih evropskih držav. 

4 REZULTATI RAZISKAVE 

Najprej smo se lotili analize vprašanja, ki je bilo zastavljeno dijakom in učiteljem, v 

katerem ocenjujejo pomen MUM za različna področja. Rezultate analize odgovorov 

dijakov prikazuje graf 1, stališča učiteljev o pomenu MUM za dijake pa so prikazana 

v grafu 2. 

6 Po podatkih CMEPIUS-a. 

7 V raziskavi so poleg omenjenih 14 slovenskih srednjih šol sodelovale še 3 šole, torej skupaj 17, 

vendar so na teh šolah anketne vprašalnike izpolnili samo učitelji. 

8 Po podatkih CMEPIUS-a se je v obdobju 2009-2012 udeležilo mobilnosti skupaj 896 dijakov, kar 

pomeni, da število 370 predstavlja 41 % mobilnih dijakov. 

35

Graf 1: Pomen MUM za navedena področja po mnenju dijakov 

Vir: Fister, 2013. 

Graf 2: Pomen MUM za navedena področja po mnenju učiteljev 


36

Če združimo kategoriji ‹velik› in ‹zelo velik pomen›, je po mnenju prav vseh učiteljev in 

večine dijakov (87 %) MUM najbolj pomemben za spoznavanje drugih kultur in okolij, 

po mnenju vseh učiteljev pa tudi za dvig samozavesti in samostojnost. Dijaki (85 %) 

na drugo mesto postavljajo pomen MUM za izboljšanje strokovnega in tehničnega 

znanja, na tretje spoznavanje novih oblik in načinov dela (84 %), četrto mesto pa si 

delita področji izboljšanje znanja tujih jezikov in motivacija za učenje tujih jezikov v 

prihodnosti (82 %). MUM se zdi zelo pomemben za spoznavanje novih oblik in načinov 

dela ter za podjetnost in samoiniciativnost 96 % učiteljev, za izboljšanje znanja 

tujih jezikov pa 92 % učiteljev. Po pomembnosti MUM se ostala področja po oceni 

dijakov zvrstijo sledeče: prevzemanje odgovornosti (80 %), dvig samozavesti in samostojnost 

(79 %), vzpostavitev stikov s tujimi dijaki (65 %) ter podjetnost in samoniciativnost 

(62 %). Po oceni 76 % učiteljev je MUM zelo pomemben za vzpostavitev 

stikov s tujimi dijaki, po mnenju 72 % učiteljev pa tudi za izboljšanje strokovnega in 

tehničnega znanja. Na zadnje mesto po pomembnosti postavljajo dijaki vzpostavitev 

stikov s tujim partnerji (54 %), enako razmišljajo učitelji (60 %). 

Pomen MUM lahko ocenjujemo tudi po tem, katere koristi prinaša. V kolikšni meri so 

bili dijaki teh koristi deležni, prikazuje graf 3. 

37

Graf 3: Koristi MUM po mnenju dijakov 


Če združimo odgovora ‹velike koristi› in ‹zelo velike koristi›, vidimo, da je največ dijakov 

(81–84 %) mnenja, da je MUM najbolj koristen za njihov osebnosti razvoj, pridobivanje 

novih poklicnih izkušenj in sklepanje novih poznanstev ter prijateljstev. Kot 

veliko dodano vrednost k vseživljenjskemu učenju vidi MUM 77 % dijakov, po mnenju 

76 % dijakov je koristen tudi za pridobivanje novih poklicnih ter organizacijskih 

spretnosti in veščin, za samostojnost, izboljšanje jezikovne zmožnosti v strokovni 

angleščini (73 %) ter za povečanje zaposlitvenih možnosti in medkulturno priznanost 

(72 %). Velike koristi je MUM za izboljšanje jezikovne zmožnosti v (splošni) angleščini 

pripisalo 67 % dijakov, srednje koristi dodatnih 24 %, majhne koristi oz. nobenih pa 

zgolj 9 % dijakov. 

38

5 RAZPRAVA 

Dijaki slovenskih srednjih poklicnih in strokovnih šol ugotavljajo, da jim izobraževanje 

in usposabljanje ter bivanje v tujini prinašajo mnoge koristi tako na osebnostnem kot 

poklicnem področju in jim odpirajo vrata v svetlo prihodnost. Prednosti in koristi mobilnosti 

potrjujejo udeleženci tako, da se vračajo domov z novimi idejami, odprtostjo, 

samozavestjo in pripravljenostjo za učenje, bogatejši za novo strokovno, kulturno 

in jezikovno izkušnjo, z eno besedo življenjsko izkušnjo, ki jim bo za vedno ostala v 

spominu in lahko v veliki meri vplivala na njihovo poklicno pot ali izobraževanje. Ne 

gre torej samo za pridobivanje praktičnih izkušenj in utrjevanje znanja tujih jezikov, 

temveč za celotno doživljanje načina življenja in dela v deželi gostiteljici in spoznavanje 

njene kulture. Udeleženci se morajo prilagoditi novim življenjskim in delovnim razmeram, 

se otresti strahu pred neznanim in se znajti v marsikateri nepredvideni situaciji. 

Čeprav vse to od njih zahteva več napora in truda, so rezultati zelo vzpodbudni. 

Njihovi pozitivni odzivi so tisti, ki motivirajo sovrstnike za mednarodno učno mobilnost, 

pripravijo šole in učitelje, da za njih izvedejo projekt in osmišljajo delo, izobraževanje 

in usposabljanje, za kakršnega se zavzema vsa Evropa. Učna mobilnost zato 

ne bi smela biti izjema, temveč bi morala postati samoumevna lastnost evropstva 

in priložnost, dosegljiva vsem mladim v Evropi. Zavedati se namreč moramo, da je 

mednarodna učna mobilnost za marsikoga izmed udeležencev prva ali žal celo edina 

priložnost, da prestopi mejo svoje domovine. 

6 SKLEP 

Na podlagi analize rezultatov empirične raziskave je mogoče povzeti, da ima MUM 

za dijake srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja na splošno velik pomen, 

saj ga vidijo predvsem kot priložnost za: 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

izboljšanje jezikovne zmožnosti v splošni in strokovni angleščini, 

izboljšanje znanja drugih tujih jezikov (držav gostiteljic), 

izboljšanje strokovnega in tehničnega znanja, 

osebnostni razvoj, dvig samozavesti in samostojnost, 

sklepanje novih poznanstev in prijateljstev, 

spoznavanje drugih kultur in okolij, 

nove poklicne izkušnje in 

mednarodno priznanost ter povečanje zaposlitvenih možnosti. 

39

Širše gledano, lahko med koristi, ki jih prinaša MUM, štejemo naslednje: 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

mobilnost pomaga v boju proti izolacionizmu, protekcionizmu in ksenofobiji; 

med mladimi krepi čut za evropsko identiteto in državljanstvo; 

povečuje kroženje znanja, ki je za prihodnost Evrope, temelječo na znanju, 

ključno; 

zagotavlja večjo odprtost sistemov izobraževanja in usposabljanja; 

lahko prispeva k doseganju ciljev iz lizbonske strategije za rast in delovna 

mesta; 

povečuje človeški kapital, saj ponuja nova znanja in razvija nove 

jezikovne zmožnosti in medkulturne kompetence; 

izboljšuje zaposljivost in 

osebni razvoj. 


Cvetek, S., 2003. Refleksija in njen pomen za profesionalno usposobljenost učiteljev. Sodobna 

pedagogika, 54 (1), str. 104-121. 

Fister, S., 2008. Jezik stroke kot sredstvo za motivacijo dijakov pri pouku angleščine v srednjem 

poklicnem in strokovnem izobraževanju: magistrsko delo. Ljubljana: Filozofska 

fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko. 

Fister, S., 2013. Pomen mednarodne učne mobilnosti za dijake srednjega poklicnega in strokovnega 

izobraževanja ter njen vpliv na izboljšanje jezikovne zmožnosti v angleščini kot 

jeziku stroke: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko 

in amerikanistiko. 

Kolenc Kolnik, K., 2007. Praktično usposabljanje bodočih učiteljev – uvajanje v pedagoško 

delo«. V: Vovk Korže, A., Vihar, N. (ur.), 2007. Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko 

reformo v Sloveniji. Maribor: Filozofska fakulteta, str. 60-68. 

Kukovec, M., 2008. S samovrednotenjem do bolj učinkovitega poučevanja«. V: Skela, J. 

(ur.), 2008. Učenje in poučevanje tujih jezikov na Slovenskem: Pregled sodobne teorije 

in prakse. Ljubljana: Založba Tangram, str. 820-841. 

40

MOBILNA PREŠERNOVA 

MOBILITY AT SECONDARY SCHOOL OF ECONOMICS 

Eva Zule in Ema Kozar 

Ekonomska šola Ljubljana 

eva.zule@guest.arnes.si 

ema.kozar@guest.arnes.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Ekonomska šola Ljubljana je v okviru evropske finančne perspektive 

2014–2020, ki poudarja podjetnost in podjetništvo, posebno pozornost posvetila 

razvijanju podjetniške kompetence, obiskom in predavanjem vabljenih podjetnikov, 

strokovnim ekskurzijam v uspešna podjetja in mobilnostim dijakov v okviru 

projekta Mobilna Prešernova. 

Metoda: V prispevku smo uporabili metodo analize za oceno šolskega projektnega 

sodelovanja na področju mednarodnih mobilnosti dijakov Ekonomske šole Ljubljana. 

Rezultati: Na mobilnosti v letu 2014 je bilo dvajset dijakov tretjega in četrtega letnika 

naše šole, od tega deset na Dunaju in deset v Milanu. Dijake so spremljali štirje profesorji 

spremljevalci. 

Razprava: Svojo kakovost dela želimo še dograjevati in zviševati, saj je izobraževanje 

na sodoben način edino, ki vodi do zrele osebnosti in odgovorne samozavestne mlade 

osebe. Menimo, da je priložnost za izvajanje delovne prakse v tujini in s tem pridobivanje 

izkušenj in spoznavanje tujega multikulturnega okolja izredno pomembna za 

mlade ljudi, ko bodo vstopili na evropski trg dela. 

Ključne besede: podjetništvo, mobilnost, kakovost, projekti, dijaki 

Abstract 

Theoretical background: Secondary school of Economics Ljubljana has, in European 

Financial Framework 2014–2020, which emphasizes enterprise and entrepreneurship, 

paid special attention to entrepreneurial skills development, visits and lectures 

41

from entrepreneurs, professional excursions to successful companies and mobility of 

students within the Erasmus+ Programme. 

Method: Analysis method for evaluating school project collaboration in the field of 

international student mobility of Secondary school of Economics Ljubljana was used. 

Results: 2014 student mobility included twenty third and fourth class students, ten went 

to Vienna and ten to Milan. Students were accompanied by four teachers mentors. 

Discussion: We would like to upgrade our quality as only education in a modern 

way leads to mature, responsible and self-confident young people. We believe that 

the opportunity to carry out work placements abroad, thus gaining experience and 

getting to know foreign multicultural environment, is extremely important for young 

people when entering the European labor market. 

42 

Keywords: entrepreneurship, mobility, quality, projects, students. 

1 UVOD 

V evropski finančni perspektivi 2014–2020 je eden izmed poudarkov na podjetnosti in 

podjetništvu, zato na Ekonomski šoli Ljubljana posebno pozornost posvečamo razvijanju 

podjetniške kompetence, obiskom in predavanjem vabljenih podjetnikov, strokovnim ekskurzijam 

v uspešna podjetja in mobilnostim dijakov v okviru projekta Mobilna Prešernova. 

2 RAZPRAVA 

Spremembe na vseh področjih so praktično stalnica, zato dajemo izjemen poudarek 

sodelovanju med učitelji in drugimi pedagoškimi delavci, ne glede na stroko, saj želimo 

približati pouk dijaku, ki poleg pridobivanja splošnih znanj in zahtevane formalne 

izobrazbe razvija tudi področje svojih interesov in nadarjenosti. Zavedamo se, da 

to prinaša neprimerno več dela, izobraževanja in časovne obremenitve, vendar je v 

sodobnem času in v evropskem prostoru taka sprememba nujno potrebna, da bomo 

kot šola konkurenčni na šolskem trgu in bodo naši dijaki posledično konkurenčni tudi 

na evropskem trgu delovne sile. Poleg tega omogočamo dijaku razvijati lastna močna 

področja in ga usmerjamo v nadaljnjo kariero. 

Svojo kakovost želimo še dograjevati in zviševati, saj je izobraževanje na sodoben 

način edino, ki vodi do zrele osebnosti in odgovorne samozavestne mlade osebe. 

Menimo, da je omogočanje izvajanja delovne prakse v tujini in s tem pridobivanje izkušenj 

in spoznavanje tujega multikulturnega okolja, ki ga omogoča okolje evropskih 

metropol, izredno pomembno za mlade ljudi, ko bodo vstopali na evropski trg dela.

Ekonomska šola Ljubljana se je v šolskem letu 2014/15 prvič prijavila na razpis „Mobilnost 

učencev in osebja v PIU“. Projekt „Mobilna Prešernova“ smo želeli izvesti 

kot nadgradnjo vsega tistega, kar že počnemo. Ena od razvojnih strategij naše šole 

je namreč razvijanje sodelovanja s podjetji tako doma kot v tujini, promocija praktičnega 

usposabljanja za boljšo usposobljenost dijakov in s tem zagotavljanje večje 

zaposljivosti. Hkrati je sodelovanje v takšnem projektu nadgradnja promocije šole, ki 

postane s tem, da omogoča pridobivanje delovnih izkušenj v tujini, konkurenčnejša 

šolam v Sloveniji in Evropi. 

Na mobilnosti v tujini je bilo 20 dijakov 3. in 4. letnika (10 na Dunaju, 10 v Milanu), 

spremljali pa so jih 4 profesorji, ki so se zaradi organizacije dela na šoli izmenjevali. 

Mobilnosti na Dunaj smo izvedli v času od 25. oktobra do 14. novembra 2014, v Milano 

pa od 26. oktobra do 15. novembra 2014. 

Glavni cilji, ki smo si jih zastavili v projektu mobilnosti, so bili: pridobivanje praktičnih 

izkušenj ter povezovanje izobraževanja in dela, nadgrajevanje v šoli pridobljenih 

znanj ter prenos teoretičnega znanja v prakso, usposabljanje in razvoj specifičnih 

spretnosti ter kompetenc poklica, spoznavanje novih učnih situacij in tehnoloških 

procesov, spoznavanje novih delovnih sredstev, naprav, pripomočkov, materialov, 

učenje sodelovanja in timskega dela ter komunikacije, izboljšanje znanja tujih jezikov, 

še posebej angleščine in nemščine oziroma italijanščine. 

Vsi navedeni cilji so bili izpolnjeni. Kompetence in znanja, ki se nanašajo na strokovno 

področje, so dijaki pridobivali in nadgrajevali na „realnih“ delovnih mestih oziroma 

neposredno v delovnem okolju, kjer so bili vključeni v reden delovni proces, kar je 

bilo zelo pomembno predvsem z vidika odgovornosti, komunikacije, timskega dela, 

spoznavanja različnih delovnih procesov, naprav in pripomočkov. Za uspešno opravljeno 

delo so skrbeli mentorji na delovnih mestih, ki so dijake po zaključeni praksi 

tudi ocenili. Zelo pomemben je vidik izpopolnjevanja znanja tujih jezikov, saj so bili 

dijaki tako na delovnih mestih kot v prostem času v stalnem stiku s tujim jezikom, kar 

je pomembno prispevalo k izboljšanju znanja in komuniciranja v tujem jeziku. Dijaki 

so si ogledali kulturnozgodovinske znamenitosti, sobivali z dijaki iz drugih evropskih 

držav ter spoznavali multikulturni metropoli, njun življenjski utrip, navade in običaje, 

kar je dijake dodatno opolnomočilo za sprejemanje in razumevanje različnih narodov, 

kultur in običajev. 

Sodelovanje s partnerskima organizacijama smo vzpostavili že na samem začetku 

priprave projekta. Preko predstavnika partnerskih organizacij smo se dogovorili o 

načinu dela, pripravi dokumentacije, pogodb in dogovorov, izvedbi pripravljalnih aktivnosti, 

logističnih zadevah (prevoz, namestitev, prehrana, delovna mesta in men- 

43

torstvo, mestni prevoz, kulturni ogledi ...) ter certificiranju mobilnosti. Sodelujoče organizacije 

smo navezale stike za nadaljnje sodelovanje. To bo za našo šolo dodatna 

referenca za vpis novih dijakov v naš izobraževalni program, ker bo dijakom omogočala 

zaposlitev glede na njihove interese, tudi v EU. 

V sodelovanju s partnerskima organizacijama smo pripravili vse potrebno za izvedbo 

mobilnosti. Pred odhodom dijakov smo organizirali priprave na mobilnost (psihološke, 

kulturne in organizacijske) ter poskrbeli za sklenitev pogodb in dogovorov s 

partnerskima organizacijama (Learning Agreement). Organiziran je bil prevoz dijakov 

od šole do namestitve in nazaj, urejeni so bili mestni javni prevoz, prenočevanje in 

prehrana, zavarovanje, kulturni ogledi, delovna mesta in mentorstvo. 

Pred prihodom dijakov na delovna mesta so delodajalci dobili spisek znanj, veščin in 

kompetenc, ki naj bi jih dijaki poglobili. Mentorji so pri delu ocenjevali točnost, zanesljivost, 

sposobnost za timsko delo, zmožnost obvladovanja težkih situacij, pozitiven 

pristop do dela, odgovornost, zmožnost delati hitro in učinkovito, njihovo razumevanje, 

prevzemanje iniciative, komunikativnost in samozavest, hkrati pa tudi znanje 

jezika. Povprečna ocena dijakov je bila prav dobro oz. odlično. Večina delodajalcev 

bi dijake tudi zaposlila in pri skoraj vseh so opazili velik napredek. Nasploh so bili 

delodajalci mnenja, da tako dobre skupine dijakov na usposabljanju še niso imeli. 

Delo naših dijakov in doseganje zastavljenih ciljev smo spremljali vsakodnevno s pomočjo 

profesorjev spremljevalcev in mentorjev na delovnih mestih. Dijaki so izpolnili 

vse obrazce in vprašalnike ECVET, ki so nam bili v pomoč pri spremljanju doseženih 

ciljev in kompetenc, vsak dan so pisali dnevnike delovne prakse, ki so jih pregledovali 

profesorji spremljevalci ter se o opravljenih nalogah pogovorili z dijaki. Doseganje 

ciljev in kompetenc so ob zaključku prakse ocenili tudi mentorji (Evaluation by Supervisor) 

po različnih kriterijih. Osnovna pričakovana znanja, veščine in kompetence, ki 

naj bi jih dijaki dosegli, so bili navedeni v Learning Agreementu, ki smo ga pripravili 

skupaj s partnerskima organizacijama. 

Dijaki so bili ocenjeni glede na poročila o pridobljenih znanjih in kompetencah tako 

pri strokovnih predmetih kot tudi pri tujem jeziku. Dijakom tretjega letnika je bila v 

celoti priznana obvezna delovna praksa. 

Dijake so na mobilnosti v tujini spremljali profesorji, ki so skrbeli za varnost, podporo, 

koordinacijo z lokalnimi koordinatorji in delodajalci. Lokalni koordinatorji so bili zadolženi 

za organizacijo delovnih mest, nastanitve, prehrane, lokalnega prevoza, kulturnih 

ogledov. Izvedli so tudi uvodni sestanek z udeleženci, izpolnjevanje ECVET-dokumentov, 

seznanili dijake z lokalnimi informacijami, mestnim prevozom itd. Spremljevalni 

44

profesorji so nadzirali izvajanje nalog dijakov (pisanje dnevnikov delovne prakse, fotografiranje 

na delovnih mestih). Mentorji na delovnih mestih so usmerjali in spremljali 

izvajanje nalog dijakov ter jih ob zaključku usposabljanja tudi ocenili. 

Dijaki so po zaključeni mobilnosti prejeli certifikat o opravljeni praksi ter certifikat 

Europass mobilnost. 

Upravljanje in zagotavljanje kakovosti projekta sta bila definirana v pogodbi o sodelovanju 

in v Learning Agreementu, ki so ga sklenili pogodbeni partnerji, šola in dijaki. 

Sestavni del tega je bil tudi Quality Commitment Traineeship. Vloge partnerjev in šole 

smo navedli v Cooperation Agreementu. Za zagotavljanje kakovosti projekta smo 

uporabili elemente ECVET. 

3 REZULTATI 

Dijaki so pridobili mednarodne izkušnje, ki poleg tega, da so koristne, dajejo prednost 

mladim pri zaposlovanju. Z izkušnjo prakse v mednarodnem okolju bosta vzpostavljeni 

komunikacija in izmenjava strokovnih kompetenc in veščin v stroki, kar je koristno 

tako za šolo kot tudi za podjetja. Potencialni delodajalci bodo ob izbiri kadrov 

lahko zaposlili dijake, ki bodo v podjetje vnesli dragocene izkušnje iz drugih držav 

in okolja. Nezanemarljiv učinek je tudi vzpostavitev sodelovanja in komunikacije s 

podjetji in ustanovami v tujini in s tem ustvarjanje pogojev za pridobivanje dragocenih 

izkušenj v mednarodnem okolju, tako za dijake kot tudi za profesorje. Za profesorje je 

mednarodna izkušnja možnost primerjave v mednarodnem okolju in izmenjava dobrih 

praks, predvsem pa so izrednega pomena informacije, kakšna znanja in veščine 

naj bi dijaki pridobili pri pouku za boljšo vključenost na evropski zaposlitveni trg, kar 

jim poleg nadgrajevanja tujih jezikov in osebnostne rasti daje še dodatno motivacijo 

za delo. 

45

Slika 1: Diseminacija projektnih aktivnosti na šoli 

Vir: Ekonomska šola Ljubljana, 2016. 

Aktivnosti, ki smo jih predvideli v projektu, smo v celoti izvedli. Kot uspešno lahko 

ocenimo aktivnosti na področju strokovne prakse, nadgrajevanja v šoli pridobljenih 

znanj, timskega dela, spoznavanja novih (drugačnih) pristopov dela, komuniciranja 

s strankami, izboljšanja znanja tujih jezikov. Bivanje v multikulturnih metropolah je 

vplivalo na sprejemanje in razumevanje drugačnosti in večjo toleranco. 

46

4 SKLEP 

Na Ekonomski šoli Ljubljana smo izredno veseli in ponosni, da lahko sodelujemo v 

projektu učne mobilnosti. Udeležba v projektu je našim dijakom omogočila nepozabno 

izkušnjo dela v tujini, pridobitev dodatnih znanj in veščin, kar jim bo omogočilo 

boljši vstop na evropski zaposlitveni trg, pozitivno pa vpliva tudi na šolo. Že v prvem 

letu sodelovanja se je pri dijakih pokazala boljša motivacija za učenje, kar je vplivalo 

na dvig uspeha, ena dijakinja je že dobila ponudbo za delo na Dunaju, mednarodne 

izkušnje profesorji že vključujemo v učne načrte. V šolskem letu smo se na razpis 

prijavili drugič in bili prav tako uspešni, mobilnost bomo izpeljali v juniju 2016. 

Prav tako na Ekonomski šoli Ljubljana že drugo leto poteka triletni projekt Erasmus+ 

ESCAPE, v katerem sodelujemo kot partnerska šola skupaj s šestimi evropskimi 

šolami iz Avstrije, Madžarske, Češke, Slovaške, Romunije in Bolgarije. Eden izmed 

glavnih ciljev projekta je raziskava trga dela in zaposlitvenih možnosti v sodelujočih 

državah, predvsem pa izmenjava dobrih praks med dijaki in profesorji. Bili smo že 

na delovnih srečanjih v Avstriji, na Madžarskem in Slovaškem, marca 2016 pa je bila 

gostiteljica naša šola. 

Želimo si in potrudili se bomo, da bo naša šola lahko vsako leto sodelovala v projektih 

mobilnosti in omogočila to izkušnjo nadaljnjim generacijam. 

47

NOVE SMERNICE NA PODROČJU MOBILNOSTI V 

POKLICNEM IZOBRAŽEVANJU IN USPOSABLJANJU 

GENERIRAJO POTREBO PO UVAJANJU ECVET- 

OGRODJA 

NEW GUIDELINES FOR MOBILITY IN VOCATIONAL 

EDUCATION AND TRAINING GENERATE THE NEED 

FOR ECVET 

Žiga Vuk 

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad - Ljubljana 

ziga.vuk@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Generične spretnosti, kot sta učenje učenja in samoiniciativnost, 

pripomorejo k lažjemu obvladovanju najrazličnejših in nepredvidljivih poklicnih poti 

sedanjega in prihodnjega časa. Vzpostavlja se nova paradigma integracije srednjih šol 

v okolje in njeno povezovanje na vseh ravneh. 

Metoda: V prispevku je bila uporabljena kvalitativna raziskava. Na študiji primera Finske 

smo izpostavili primere dobrih praks uvajanja ECVET-ogrodja v redno delo izobraževalne 

institucije. 

Rezultati: Finski kurikuli so zasnovani tako, da spodbujajo kritično mišljenje in reševanje 

problemov, učenje učenja, učenje od sovrstnikov ter predvsem praktično, »hands-on« 

učenje. Njihove poklicne in strokovne šole so močno vpete v mednarodne 

projekte, tako strateške kot projekte mobilnosti. So zgled in primer dobre prakse za 

marsikatero ustanovo v Evropi in svetu. 

Razprava: Internacionalizacija, povezovanje in odprtost izobraževanja predstavljajo 

pravo pot za izobraževalne ustanove, ki želijo ostati (ali postati) aktualne in odzivne na 

spremembe ter predvsem potrebe trga dela. Vsaka organizacija se po svoje spopada 

48

z različnimi pristopi k priznavanju dosežkov, pogosto celo znotraj posamezne organizacije 

postopki niso poenoteni. In prav to vrzel zapolnjuje ECVET-ogrodje. 

Ključne besede: ECVET, mobilnosti, internacionalizacija, PIU, odprtost izobraževanja 

Abstract 

Theoretical framework: Generic skills, such as learning to learn and a sense of initiative, 

contribute to easier management of a wide range of unpredictable career paths 

now and in the future. A new paradigm of secondary schools in the environment on 

all levels is being established. 

Method: Qualitative research was used. Case study of Finland was used to highlight 

examples of good practice of introducing ECVET in educational institutions. 

Results: Finnish curricula are designed to promote critical thinking and problem solving, 

learning to learn, peer learning and especially practical, „hands-on“ learning. 

Their vocational and technical schools are heavily involved in international (strategic) 

and mobility projects. They are an example of good practice for many institution around 

Europe and the world. 

Discussion: Internationalisation, integration and openness of education is the right 

way for educational institutions to remain (or become) modern and responsive to 

change, in particular the labour market needs. Each organization uses different approaches 

for recognition of achievements, which often vary within itself. This gap is filled 

by ECVET. 

Keywords: ECVET, mobility, internationalization, VET, open education. 

1 UVOD 

Trg dela se nenehno spreminja. Zahteve po znanju, kompetencah in izobrazbi se 

spreminjajo s časom. Strateški okvir Evropske komisije za področje izobraževanja 

ugotavlja, da se posamezniki laže prilagodijo spremembam, če so usvojili potrebne 

temeljne spretnosti, denimo bralno in matematično pismenost, znanje tujih jezikov 

ter naravoslovno in digitalno pismenost (Evropska komisija, 2012). 

Generične spretnosti, kot sta učenje učenja in samoiniciativnost, pripomorejo k lažjemu 

obvladovanju najrazličnejših in nepredvidljivih poklicnih poti sedanjega in prihodnjega 

časa. S podjetniškim znanjem pa lahko predvsem mladi povečajo svojo 

zaposljivost ali možnost za ustanovitev svojega podjetja. 

49

Prav tako so pomembni tudi pravilno prepoznavanje in urejanje razpoložljivosti zahtevanih 

znanj, spretnosti, kompetenc in izobrazbe ter preprečevanje primanjkljaja ali 

neustreznosti določenih znanj in spretnosti. Zagotavljanje učinkovite komunikacije 

med trgom dela in šolstvom je torej nujno. 

In prav slednje je v veliki meri odvisno prav od poklicnih in strokovnih srednjih šol. 

Poleg vzgojno-izobraževalnega procesa se danes od šole ter vseh njenih deležnikov 

pričakuje tudi aktivno odzivanje na številne tehnološke novosti in spremenljivost 

ekonomskega okolja ter povezovanje z drugimi izobraževalnimi ustanovami, gospodarskim 

okoljem in socialnimi partnerji. 


Gre torej za povsem novo paradigmo integracije šole v okolje in povezovanje na 

vseh ravneh – v lokalnem, regionalnem, nacionalnem in transnacionalnem okolju. 

Če smo bili v preteklosti v slovenskem izobraževalnem okolju priča intenzivnemu in 

permanentnemu mednarodnemu sodelovanju le na terciarni ravni, pa se danes kaže 

izrazita potreba po mednarodnem povezovanju tudi na sekundarnem nivoju. V želji 

pridobiti čim več in čim boljše dijake si srednje šole vedno bolj prizadevajo dvigniti 

kvaliteto tako programov kot tudi načinov dela ter s tem dijakom ponuditi nekaj več 

od sorodnih šol. Svoje razvojne strategije vedno bolj usmerjajo v umestitev in prepoznavnost 

v mednarodnem okolju s številnimi mednarodnimi projekti, izmenjavami 

dijakov in učiteljev, raziskovalnimi projekti z domačimi in tujimi podjetji, z aktivnim sodelovanjem 

v mednarodnih združenjih in raznih delovnih telesih EU ter sodelovanjih 

na mednarodnih konferencah in drugih dogodkih (Lipič, 2015). 

Tudi vloga učitelja se je opazno spremenila. Iz tradicionalnih oblik podajanja faktografskega 

znanja njegova vloga prehaja predvsem v nudenje podpore dijakom pri 

razvijanju njihovih kompetenc in naravnanosti, ki jih bodo le-ti potrebovali za uspešno 

življenje in delo v sodobni družbi. Za razvoj teh zmožnosti se mora učiteljski zbor 

sistematično in kritično ukvarjati s kakovostjo svojega dela in v duhu sodelovanja 

in vzajemne podpore presegati tradicionalne vzorce mišljenja, ki učiteljem branijo 

spreminjati ustaljeno prakso poučevanja. Za uveljavljanje sodobnih pristopov k poučevanju 

so potrebni odprtost za novosti in premiki v pojmovanju učiteljev, da bi pričeli 

svojo vlogo dojemati v smislu spodbujevalcev aktivnega učenja, namesto da se vidijo 

kot prenašalce gotovega znanja, s čimer učence pasivizirajo (Sentočnik, 2013). 

50


V prispevku je bila uporabljena kvalitativna raziskava, saj smo na študiji primera 

izpostavili predvsem primere dobrih praks uvajanja projektnega dela v kurikularne 

spremembe, še posebej primere ECVET-a (evropski kreditni sistem za področje poklicnega 

in strokovnega izobraževanja in usposabljanja) in aplikacijo teoretičnih izhodišč 

v praktične rešitve v posameznem poklicu oziroma stroki. 

4 REZULTATI: PRIMER FINSKE 

Po podatkih Centra RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja 

(CMEPIUS) so slovenske poklicne in strokovne šole med letoma 2008 in 2013 

sodelovale v največ strateških projektih prav s partnerji iz Finske. Podobno velja tudi 

pri izvedbi mobilnosti na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja (PIU) za 

isto obdobje (2008–2013), kjer Finska zaseda drugo mesto po številu dijakov slovenskih 

šol, ki so jo izbrali za opravljanje delovne prakse. 

Slovenski šolski sistem se pogosto naslanja na finske rešitve in primere dobrih praks. 

In to utemeljeno. S šolskim letom 2015/16 je Finska kot prva evropska država v svoj 

šolski sistem na področju PIU vključila ogrodje ECVET, s katerim poskuša evropska 

komisija olajšati postopke ocenjevanja in priznavanja učnih izzidov dijakov in osebja, 

pridobljenih v partnerskih ustanovah, tako mednarodnih kot tudi domačih. Za razliko 

od standardnih kurikulov, vezanih na čas, ECVET uvaja učne cilje, sestavljene iz 

usvojenih kompetenc, znanj in spretnosti, ki jih je veliko lažje primerjati, ne glede na 

različno trajanje ali nivo posameznega programa izobraževanja ali usposabljanja. 

Finski kurikuli so zasnovani tako, da spodbujajo kritično mišljenje in reševanje problemov, 

učenje učenja, učenje od sovrstnikov ter predvsem praktično, »hands-on« učenje. 

Tudi splošni predmeti se v veliki meri selijo v delavnice. Povezava teorije s prakso 

je tako za dijaka veliko bolj neposredna in logična. Tehnologija (predvsem telefoni in 

tablice) ni prepovedana, ampak spodbujana in vodena (Darling-Hammond, 2010). 

Med tem ko se pri nas borimo s prvimi koraki v smeri ECVET-a pri projektih mobilnosti, 

ga Finska že uvaja tudi v svoje redne programe. Hkrati uvajajo tudi določene 

spremembe glede financiranja srednjih šol. Poleg števila vpisanih dijakov na višino 

prejetih sredstev vplivajo tudi prehodnost, vlaganje v razvoj osebja, kvaliteta programov, 

strokovnost osebja ter vključenost šole v različne, tudi mednarodne projekte 

(Finnish National Board of Education, 2010). 

Prav slednje kaže na močno vlogo mednarodnega sodelovanja na sekundarni ravni, 

ki ga Finska tudi sistemsko ureja. Finske poklicne in strokovne šole so močno vpete 

51

v mednarodne projekte, tako strateške kot projekte mobilnosti. So zgled in primer 

dobre prakse za marsikatero ustanovo v Evropi in svetu. 

5 SKLEP 

Internacionalizacija, povezovanje in odprtost izobraževanja predstavljajo pravo pot 

za izobraževalne ustanove, ki želijo ostati (ali postati) aktualne in odzivne na spremembe 

ter predvsem na potrebe trga dela. 

Na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja zaznavamo pomanjkljivosti na 

področju vrednotenja različnih oblik dosežkov pred, med in po mobilnosti dijakov ob 

vrnitvi v matično šolsko okolje. Vsaka organizacija se po svoje spopada z različnimi 

pristopi k priznavanju dosežkov, pogosto celo znotraj posamezne organizacije postopki 

niso poenoteni. In prav to vrzel želi evropska komisija zapolniti z ECVET-ogrodjem. 

Samo ogrodje naj bi še dodatno olajšalo prehodnost med različnimi evropskimi sistemi 

izobraževanja. Kljub nekaterim pobudam za zapiranje evropskih meja podatki 

kažejo, da sta odprtost in povezovanje prava pot, tako za izobraževalne sisteme kot 

končne deležnike, torej evropsko prebivalstvo. In kljub mnogim oviram in predvsem 

miselnim preskokom ugotavljamo dodano vrednost uvedbe ECVET-a, posledične 

krepitve mednarodnega povezovanja na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, 

s tem pa tudi hitrejši odziv na spremembe v okolju ter ne nazadnje agilnejše, 

stabilnejše in uspešnejše gospodarstvo. 


Evropska komisija, 2012. Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše 

socialno-ekonomske rezultate [online]. Dostopno na: www.eur-ex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?qid=1389776578033&uri=CELEX:52012DC0669 

[1. 3. 2016]. 

Lipič, N., 2015. Strategija internacionalizacije SPSŠB Ljubljana za obdobje 2016–2020. Neobjavljeno 

gradivo. Ljubljana: Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. 

Sentočnik, S., 2013. Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovnošolsko in 

srednješolsko izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: CMEPIUS [online]. 

Dostopno na: www.cmepius.si/wp-content/uploads/2014/02/Evalvacija_Sentocnik_os_ 

ss.pdf [1. 3. 2016]. 

Darling-Hammond, L., 2010. The Flat World and Education: How America‘s Commitment to 

Equity Will Determine Our Future. Teachers College Press, USA. 

Finnish National Board of Education, 2010. Vocational education and training in Finland 

– Vocational competence, knowledge and skills for working life and further studies. 

Opetushallitus, Finska [online]. Dostopno na: www.oph.fi/download/131431_vocational_education_and_training_in_finland.pdf 

[1. 3. 2016]. 

52

UČINKI PROJEKTA PASSPORT TO YOUR FUTURE NA 

SODELUJOČE DIJAKE IN UČITELJE 

EFFECTS OF ‘PASSPORT TO YOUR FUTURE’ 

PROJECT ON STUDENTS AND TEACHERS 

Katarina Pirnat 


katarina.pirnat@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Mladi predstavljajo najbolj ranljivo skupino delovno aktivnega 

prebivalstva. Raziskave kažejo, da je nujno potrebno, da se, poleg pridobivanja strokovnih 

znanj, mladi čim več usposabljajo in pridobivajo izkušnje v povezavi s poklicem, 

potrebujejo pa tudi pomoč pri razvoju splošnih kompetenc in spretnosti, ki so 

iskane na vseh področjih dela. Evropska unija s programi Erasmus+ mladim omogoča 

vključevanje v neformalne oblike izobraževanja. Izkoristiti slednje kot odgovor na ranljivost 

mladih pri iskanju prve zaposlitve, še posebej v luči gospodarske krize, je nastal 

projekt »Passport to your future«, v okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 2 (KA2), 

ki mladim pomaga razvijati ključne zaposlitvene kompetence. 

Metoda: Učinke projekta sem ugotavljala s kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Za 

zbiranje podatkov sem uporabila tehniko polstrukturiranega usmerjenega intervjuja. 

Za analizo podatkov sem uporabila kvalitativno vsebinsko analizo. 

Rezultati: Pri pisanju sem izhajala iz teze, da so pozitivni učinki projekta že neposredno 

prepoznani pri deležnikih projekta. V članku predstavljam pozitivne učinke projektih 

aktivnosti na sodelujoče dijake in učitelje. 

Razprava: Dvoletni projekt, ki poleg rednega projektnega dela zajema tudi enotedensko 

izmenjavo dijakov na eni izmed partnerskih šol, se zaključuje v letošnjem šolskem 

letu. Vsebinsko je projekt dijake opolnomočil s konkretnimi zaposlitvenimi kompetencami, 

ki jih bodo potrebovali po zaključku izobraževanja pri vstopu na trg dela. 

Ključne besede: mednarodni projekti, Erasmus+, zaposlitvene kompetence, 

Passport to your future 

53

Abstract 

Theoretical framework: The young constitute the most vulnerable group of working 

population. Researches show that it is necessary, in addition to skills acquisition, for 

young people to gain experience related to their profession and assistance in general 

competencies and skills development already sought in all areas of work. The European 

Union with Erasmus+ programme allows young people to engage in informal 

education. Capitalizing on the latter and in response to the vulnerability of young 

people in finding their first job, especially in the light of economic crisis, Erasmus 

‘Passport to Your Future’ employability skills project, helping young people develop 

key job competencies, began. 

Method: Qualitative research approach was used. Semi-structured interview and qualitative 

method were used for data collection. 

Results: Positive effects of the project are directly identified with project participants. 

This paper introduces positive effects of project activities on participating students 

and teachers. 

Discussion: A two year project, including a one week student exchange at one of partner 

schools and regular project work, ends this school year. The aim of the project is 

to boost employability skills of European teenagers. 

Keywords: international projects, Erasmus+, employment skills, Passport to Your Future 

1 UVOD 

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana je v preteklem in tekočem 

šolskem letu ena od štirih evropskih partnerskih šol v projektu Passport to your future. 

Pri pisanju članka izhajam iz izkušenj, ki sem jih pridobila kot članica in koordinatorica 

projektne ekipe, in iz raziskave, ki je bila opravljena med nekaterimi sodelujočimi 

dijaki in učitelji naše šole. 

V Sloveniji je gospodarska kriza vplivala na višjo stopnjo brezposelnosti in še posebej 

na stopnjo brezposelnosti med mlajšim prebivalstvom. Od leta 2008 do leta 2013 se 

je število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo za 9 %, število delovno aktivnih 

mladih, starih med 15 in 29 let, pa se je v enakem obdobju zmanjšalo za 34,9 %. Delež 

iskalcev prve zaposlitve med mladimi se je v času od pričetka gospodarske krize 

(od leta 2008) povečal in je v letu 2014 znašal kar 42 %. Hkrati je stopnja registrirane 

brezposelnosti najvišja ravno med mladimi iskalci prve zaposlitve, starimi med 15 in 24 

let (Mladi in trg dela, 2015). 

54

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije ima največji delež delovno sposobnega 

prebivalstva srednjo poklicno, tehniško, strokovno ali splošno izobrazbo, 

polega tega pa se v zadnjih letih povečuje vpis v srednje tehniške, strokovne in splošne 

šole (Mladi in trg dela, 2015). V luči gospodarskih razmer, brezposelnosti mladih 

in izobraževalnih programov, za katere izobražuje Srednja poklicna in strokovna šola 

Bežigrad, ima šola veliko priložnost, hkrati pa tudi odgovornost izobraziti delovno 

silo, ki bo usposobljena v svoji stroki, hkrati pa bo v neformalnih oblikah izobraževanja 

pridobila izkušnje, sposobnosti in veščine, ki bodo mlade opolnomočile na 

poti iskanja življenjske poklicne poti. Kot desetletni akter v evropskih mednarodnih 

projektih ima Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana tudi izkušnje pri 

pridobivanje sredstev, ki jih Evropska unija namenja razvoju mladih. 

Raziskava Zavoda RS za zaposlovanje je pokazala, da bi bilo potrebno šolajočim se 

dijakom omogočiti čim več dela na področju, za katerega se izobražujejo, ter nameniti 

veliko več pozornosti načrtovanju kariere (Mladi in trg dela, 2015). S projektom 

»Passport to your future«, v okviru programa Erasmus+ Ključni ukrep 2 (KA2), 30 

mladim, ki se izobražujejo na SPSŠB, omogočamo ravno tisto, kar manjka v rednem 

srednješolskem programu – preko raznih predavanj, delavnic in stikov s potencialnimi 

delodajalci dobiti vpogled v kompleksnost delovnega trga, njegove potrebe in 

priložnosti tako doma kot v tujini. Projekt je bil namreč zasnovan kot odgovor na 

gospodarsko krizo in z njo povezane dandanašnje težave mladih. 


2.1 Ključne kompetence mladih za vstop na trg delovne sile 

Raznolike aktivnosti v projektu »Passport to your future« so vodene v smeri, da mladim 

pomagajo pridobivati in razvijati ključne zaposlitvene kompetence: prilagajanje in 

fleksibilnost, pisno in besedno komuniciranje, samozavest, kreativnost, kritično mišljenje, 

sprejemanje odločitev, vztrajnost, vrednotenje, vseživljenjsko učenje, bralno in 

računsko pismenost, organizacijo, reševanje problemov, raziskovanje in razvijanje, 

odgovornost, timsko delo in razumevanje. 

Slovar slovenskega knjižnega jezika pojem kompetenten razlaga na dva načina. 

Kompetenten, nanašajoč se na kompetenco, pomeni biti pristojen, pooblaščen. Navaja 

pa tudi, da je kompetenten tisti, ki pozna in obvlada določeno področje (SSKJ, 

2016). Na področju zaposlovanja je definicija kompetence razširjena in pomeni sklop 

znanj, spretnosti, veščin, zmožnosti, osebnostnih lastnosti, vrednot, motivacije, samopodobe, 

vzorcev razmišljanja, čustev. Kompetence se delijo na splošne in specifične, 

pri čemer je projekt »Passport to your future« usmerjen v splošne kompetence, 

55

torej tiste, ki so uporabne v različnih poklicih in se izražajo tako v različnih delovnih 

izkušnjah kot v vsakdanjih življenjskih situacijah. (Dolinar, Gabor, 2012). 

2.2 Projekt »Passport to your future«: namen in cilji projekta 

Evropska unija za sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in 

športa financira program Erasmus+, ki je namenjen izboljšanju spretnosti in zaposljivosti 

mladih ter posodobitvi izobraževanja, usposabljanja in mladinskega dela. 

Velik poudarek je namenjen sodelovanju med izobraževanjem in trgom dela. Projekt 

»Passport to your future« sodi v Ključni ukrep 2 (KA2). Projektno partnerstvo štirih 

šol ― Meadowhead School Academy Trust iz Velike Britanije, Fundacion San Valero 

iz Španije, Isoniitun koulu iz Finske in Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad ― 

uresničuje glavni namen programa Erasmus+ KA2: dvig ravni kakovosti poučevanja, 

usposabljanja in učenja z razvojem in izvajanjem inovativnih praks na organizacijski, 

lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni (Erasmus+, 2016). 

Glavni namen projekta, ki poteka od septembra 2014 in se bo zaključil avgusta 2016, 

je v obliki neformalnega izobraževanja krepiti zaposlitvene kompetence in spretnosti, 

ki naj bi jih imel posameznik, ko vstopa na trg delovne sile v lokalnem, državnem 

ali mednarodnem delovnem okolju. Cilj projekta je opolnomočiti tako mlade, ki so 

še v procesu šolanja, kot učitelje, da bi mladim znali pomagati k razvoju potrebnih 

spretnosti in kompetenc, jih spodbujali v vztrajnosti ter jih opogumili, da bi znali biti 

ambiciozni in izkoristili možnosti in priložnosti, ki jih ponuja domači in tuji trg dela. 

Projekt mladim pomaga refleksivno razumeti sebe, svoje sposobnosti, svoja močna 

in šibka področja, hkrati pa razumeti dogajanje in potrebe na trgu delovne sile doma 

in v tujini. 

Na vsaki od štirih partnerskih šol je bilo izbranih 30 učencev, katerim projekt omogoča 

krepitev ključnih zaposlitvenih kompetenc preko različnih aktivnosti na naslednjih nivojih: 

● 

● 

● 

samostojno domače delo dijakov in delo s projektnimi učitelji na šolskih 

projektnih srečanjih, namenjenim sestankom, delavnicam za krepitev ključnih 

kompetenc, kulturnim, jezikovnim in geografskim pripravam na izmenjavo 

ter evalvacijam izvedenih aktivnosti; 

sodelovanje partnerskih šol z lokalnimi podjetji; 

projektne aktivnosti na partnerskih šolah in v tujih podjetjih v času enotedenske 

izmenjave dijakov in učiteljev, v okviru katere dijaki na svojem domu 

tudi gostijo dijaka partnerske šole. 

56

Partnerske šole poleg zgoraj navedenega oblikujejo tudi končni projektni izdelek. 

Tako bosta izdelani spletna stran in mobilna aplikacija, kjer bodo zbrani nasveti in 

informacije o ključnih zaposlitvenih spretnostih, kar bo mladim nudilo moderno IK- 

T-podporo. Izšla bo tudi zbirka učnih priprav z delavnicami na temo ključnih zaposlitvenih 

sposobnosti. Slednje bo v prihodnosti na voljo slehernemu šolarju, dijaku 

ali vzgojno-izobraževalnemu delavcu, ki bo želel poglobiti znanje ali ga posredovati 

naprej tudi drugim. 

Pomemben del projekta je tudi razširjanje rezultatov projekta (diseminacija), ki poteka v 

obliki različnih aktivnosti in v medijih, s čimer projekt predstavljamo širše. 


Učinke projekta sem ugotavljala s kvalitativnim raziskovalnim pristopom. Za zbiranje 

podatkov sem uporabila tehniko polstrukturiranega usmerjenega intervjuja. Za analizo 

podatkov sem uporabila kvalitativno vsebinsko analizo. Analizo sem izvedla v 

mesecu januarju in februarju 2016 med dijaki in učitelji SPSŠB Ljubljana. 

Raziskovalna vprašanja: 

1. Katere spretnosti/veščine, ki naj bi jih mladi iskalec zaposlitve imel, si pridobil/a 

ali izpopolnil/a v času, ko si vključen/a v projekt Passport to your 

Future? 

2. Kako je sodelovanje v projektu Passport to your Future pozitivno vplivalo na 

tvoje osebno področje? 

3. Kakšni izzivi za prihodnost so se pri tebi pojavili v času sodelovanja v projektu? 

Pozitivni učinki sodelovanja v projektu Passport to your Future so pričakovani pri vseh 

vključenih deležnikih: učencih, učiteljih, partnerskih šolah in vseh sodelujočih podjetjih. 

Z namenom preverjanja pozitivnih učinkov projekta na sodelujoče dijake in učitelje sem 

izvedla pričujočo raziskavo. S tremi raziskovalnimi vprašanji, postavljenimi trem učiteljem 

in trem dijakom, sem preverjala tezo, če so po letu in pol od pričetka projektnih 

aktivnosti že opazni pozitivni projektni učinki. V nadaljevanju so podrobneje opisani 

pozitivni učinki na učence in učitelje, predstavljeni pa tudi pozitivni učinki na šolo in 

sodelujoča podjetja. 

4 REZULTATI 

Evropska komisija v svoji študiji o učinkih progama Erasmus ugotavlja, da je verjetnost, 

da bodo mladi, ki študirajo ali se usposabljajo v tujini, postali dolgotrajno 

57

ezposelni, dvakrat manjša. Poleg tega kar 92 % delodajalcev pri kandidatih išče 

sposobnosti, kot so radovednost, sposobnost reševanja problemov, samozavest, 

strpnost, skratka sposobnosti, razvijanje katerih je cilj tudi v projektu »Passport to 

your Future«. Kar 64 % delodajalcev potrjuje, da so mednarodne izkušnje pomembno 

merilo pri zaposlovanju (Evropska komisija, 2014). 

4.1 Učinki projekta »Passport to your future« na učence 

Učinki projekta, predvsem pozitivni, so pričakovani tako na osebnem nivoju posameznika 

kot na področju kompetentne pripravljenosti za vstop na trg delovne sile. 

Pričakuje se izboljšanje vseh ključnih zaposlitvenih kompetenc. Projekt bo vplival 

na pozitivno samopodobo in večjo motiviranost učencev tako za šolsko delo kot za 

kasnejšo karierno pot. Dijakom se bo povečala želja po dodatnem izobraževanju 

in izpopolnjevanju. Izboljšalo se bo besedno in pisno izražanje v slovenskem in angleškem 

jeziku, hkrati pa bodo usvojili osnove finskega in španskega jezika. Dijaki 

bodo kot rezultat snemanj pred kamero, razgovorov z delodajalci, skupinskega dela, 

predstavitev tujcem ipd. močno izboljšali veščine javnega nastopanja. Izboljšali bodo 

poznavanje Evrope ter kulture, navad, običajev in jezika obiskanih držav in držav, 

iz katerih sovrstnike so gostili doma. Slednje bo prispevalo k medkulturnosti, večji 

strpnosti in spoštovanju različnosti. Dijaki bodo zaradi potreb izvedbe projektnih aktivnosti 

bolje obvladali informacijsko komunikacijsko tehnologijo. Posebno dodatno 

vrednost predstavljajo prejeta potrdila oziroma dokazila, katerih vrednost se bo potrjevala 

pri iskanju službe (Certifikat Erasmus+, KA2 o udeležbi na aktivnosti v tujini in 

potrdilo Europass mobilnost). 

Pozitivne učinke sodelovanja v projektu sta do sedaj zaznala dva dijaka smeri logistični 

tehnik in dijak smeri avtoserviser. 

Na prvo raziskovalno vprašanje: Katere spretnosti/veščine, ki naj bi jih mladi iskalec 

zaposlitve imel, si pridobil/a ali izpopolnil/a v času, ko si vključen/a projekt Passport 

to your Future, so dijaki odgovorili: 

»Mislim, da sem največji napredek naredila pri komuniciranju in sposobnosti sodelovanja. 

Moje znanje angleščine in španščine se je utrdilo. Zelo mi je bila všeč delavnica 

o stereotipih, kjer smo se naučili, da ljudem ne smemo soditi glede na njihov 

izgled, vero, prepričanja. Vedno in povsod imaš tudi nadrejene, navodilom katerih 

moraš slediti.« (Erika Jakopin, 2016) 

»Veščine, na področju katerih sem v času sodelovanja v projektu še posebej pridobil, 

so: prilagodljivost, komunikacijske veščine (tako v slovenskem, še posebej pa v 

58

angleškem jeziku), odločnost, timsko delo, kritično mišljenje in organiziranost.« (Uroš 

Dovžan Perović, 2016) 

»Bolj sem samokritičen, bolje poznam kulturo in navade drugih držav, močnejši sem 

na področju skupinskega dela, bolj sem odločen pri dejanjih, bolj sem motiviran za 

dosego ciljev, ki sem si jih zastavil, in močno sem izboljšal znanje angleškega jezika.« 

(Jaka Petrovič, 2016) 

Dijaki odgovarjajo na drugo raziskovalno vprašanje: Kako je sodelovanje v projektu 

Passport to your Future pozitivno vplivalo na tvoje osebno področje: 

»Moja lastnost je, da si včasih ne upam povedati svojega mnenja, ideje. Pri delu pa 

smo vsi bili strpni drug do drugega, zato sem pridobila na samozavesti. Prej nisem 

bila prepričana v delo v tujini, vendar so me zgodbe mladih podjetnikov spodbudile 

k razmišljanju v smeri zaposlitve v tujini. Sem tudi bolj motivirana za delo in se zavedam, 

da mi lahko ta izkušnja pomaga pri bolj učinkovitem izobraževanju in uspešnem 

iskanju zaposlitve.” (Erika Jakopin, 2016) 

Uroš Dovžan Perović pravi, da v času sodelovanja v projektu postaja bolj samozavesten, 

lažje izpostavi svoje mnenje, lažje se vključi v družbo in se prilagaja sogovorniku 

in skupini. Postal je samozavestnejši pri izražanju v angleškem jeziku. Veliko mu 

pomeni, da je prvič letel z letalom in staršem dokazal, da mu lahko zaupajo. Utrdil je 

prijateljske vezi in pridobil nove prijatelje. (Uroš Dovžan Perović, 2016) 

»Sodelovanje v projektu je pozitivno vplivalo na moj osebni razvoj, ker sem spoznal 

nove prijatelje, bolj sem sproščen, ko pridem v krog še nepoznanih ljudi, lažje navezujem 

stike. Obiskal sem Finsko, ki jo drugače verjetno nikoli ne bi. Imam občutek, 

da sem postal bolj kreativen in motiviran za pisanje člankov.« (Jaka Petrovič, 2016) 

Odgovori dijakov na tretje raziskovalno vprašanje: Kakšni izzivi za prihodnost so se 

pri tebi pojavili v času sodelovanja v projektu: 

»Zelo rada bi tudi v prihodnje sodelovala v podobnih projektih in tako nadgradila 

svoje izobraževanje. V tujini bi rada opravljala tudi poklicno usposabljanje. Lahko bi 

tudi pomagala promovirati pomen in koristnost takšnih projektov. Želim si potovati in 

odločena sem še izboljšati znanje angleškega jezika.«(Erika Jakopin, 2016) 

Bodoči avtoservise Uroš Dovžan Perović pravi, da se mu je v zadnjih mesecih porajalo 

kar nekaj izzivov, ki jih je motiviralo sodelovanje v projektu. Predvsem si želi izboljšati 

znanje angleščine, se naučiti še katerega drugega jezika (predvsem španščine) in 

izboljšati veščine javnega nastopanja. Zelo je motiviran za nadaljnje sodelovanje v 

59

podobnih projektih, pričel pa je razmišljati tudi o usposabljanju znotraj svoje stroke v 

tujini. (Uroš Dovžan Perović, 2016) 

»Za v prihodnje sem si postavil izziv obiskati v državo, v katero sem odpotoval na 

izmenjavo, in obiskati prijatelje, s katerimi sem se spoprijateljil v času projekta. Izziv 

mi je tudi samostojno organiziranje potovanj. Želim se še več naučiti o javnem nastopanju. 

Zagotovo bi rad še sodeloval v podobnih projektih in usposabljanju v tujini.« 

(Jaka Petrovič, 2015) 

Odgovori potrjujejo uspešno doseganja ciljev projekta in njegove pozitivne učinke na 

sodelujoče dijake. 

4.2 Učinki projekta »Passport to your future« na učitelje 

Učitelji, sodelujoči v projektu, pripravljajo in vodijo projektne delavnice, sodelujejo s 

šolsko projektno skupino in skupino projektnih sodelavcev iz partnerskih šol, organizirajo 

izmenjave dijakov doma in v tujini, sodelujejo s podjetji, prisostvujejo predstavitvam 

tujih podjetij, diseminirajo in evalvirajo projektno delo. Vse aktivnosti bodo 

učitelje opolnomočile s pomembnimi znanji in izkušnjami na področju razumevanja 

mladih, poučevanja, zaposlovanja, potreb na domačem in tujem trgu. Lažje bodo povezovali 

svoje pedagoško delo z dejanskimi razmerami na trgu dela, obogatili pouk 

z novimi pristopi, ki izhajajo iz dodatnih izobraževanj, izpopolnjevanj ter izkušenj pri 

projektnih aktivnostih doma in v tujini. Utrdili in poglobili bodo znanja na področju 

informacijsko telekomunikacijske tehnologije ter znanje angleškega jezika. 

Sodelovanje v projektu je pozitivno vplivalo tudi na učitelje. Izpostavljamo, katere 

pozitivne učinke so pri sebi do sedaj zaznali. 

Na prvo raziskovalno vprašanje: Katera znanja, sposobnosti in spretnosti, pridobljene 

v projektu Passport to your future, imajo/bodo imeli pozitiven učinek na tvoje področje 

poučevanja, so učitelji odgovorili: 

»Vodenje delavnic za dijake iz štirih držav me je predvsem naučilo ustreznega komuniciranja 

in razumevanja, kako različni smo si. Pridobljene komunikacijske veščine 

spretno uporabljam pri pogovoru o književnih temah, dijakom pa skušam pokazati, 

kako pomembna in pozitivna je lahko raznolikost in naj jo zato spoštujejo.« (Andrej 

Golinar, prof. slovenščine) 

»Sodelovanje v projektu in sodelovanje z zunanjimi sodelavci mi je odprlo nova področja 

zanimanja, boljši vpogled v razvoj posameznika in predvsem zagon za nove 

projekte. Vesela sem tudi dobrega in usklajenega timskega dela z mojimi sodelavci 

60

in dijaki. Sodelovanje v projektu je poučevanju dodalo novo noto, drugačen način 

izobraževanja in pridobivanja novih znanj.« (Lea Janežič, prof. naravoslovja) 

»Zaradi komuniciranja in prevajanja v angleški jezik v času projekta veliko več govorim 

tuji jezik, se preizkušam in sem v jezikovnem smislu pridobila. Pri opazovanju 

drugih sem dobila ideje, na kakšen način pristopiti k izvedbi npr. skupinskega dela, 

preverjanja odgovorov ipd. Hkrati sem dobila potrditev, da stvari, o katerih dvomim, 

izvajam na podoben način, kot to delajo drugje. Sposobnosti in spretnosti, ki mi 

bodo pri poučevanju koristile, so naslednje: prilagajanje situaciji, reševanje kriznih 

situacij, hiter odziv, prilagajanje komunikacije poslušalcu.« (Lucija Šljuka Novak, prof. 

nemškega in angleškega jezika) 

Odgovori učiteljev na drugo raziskovalno vprašanje: Kako sodelovanje v projektu pozitivno 

vpliva na tvoje osebno področje: 

»Sodelovanje v projektu je zelo pozitivno vplivalo na moje osebno področje. Različne 

naloge, vodenje delavnic na naši šoli in v tujini ter komunikacija s tujimi učitelji zahtevajo 

veliko fleksibilnosti, strpnosti, spontanosti pa tudi ustreznega reagiranja v novih 

situacijah. Zaradi projekta sem spoznal, da sem strpen, znam biti potrpežljiv in se 

znajdem v zame novih situacijah.« (Andrej Golinar, prof. slovenščine) 

»Spoznavanje novih okolij, druženje s sodelavci iz drugih držav, s katerimi se povezujemo, 

in sodelovanje s kolegi vplivajo tudi na osebnostno rast. Vsak ima svoje 

mnenje, svoje poglede, argumentiranje drugih pa včasih prinese tudi pogled z druge 

strani. Včasih je rezultat bolj stresen, včasih manj. Pomembna so mi nova znanja in 

poznanstva.« (Lea Janežič, prof. naravoslovja) 

»Predvsem razvijam svoje komunikacijske sposobnosti, timsko delo, kreativnost, 

izražanje, sprejemanje različnih mnenj in pridobivam na samozavesti. Zame je pomembno 

tudi spoznavanje drugačnosti, še posebej drugačnih kultur, in sklepanje 

novih prijateljstev.« (Lucija Šljuka Novak, prof. nemškega in angleškega jezika) 

Predstavljamo še odgovore učiteljev na tretje raziskovalno vprašanje: Kakšni izzivi za 

prihodnost so se pri tebi pojavili v času sodelovanja v projektu. 

»Želim si še sodelovati v kakem podobnem projektu. Velik izziv mi je tudi učenje finskega 

ter španskega jezika.« (Andrej Golinar, prof. slovenščine) 

»Eden od izzivov je sigurno predlog, da bi v prihodnosti tudi v šoli uvedli vsaj krožek za 

pripravo dijakov na njihovo novo zaposlitev ali na izzive v življenju. Drug izziv pa je uporabiti 

nova znanja v vsakdanjih situacijah in pri pouku.« (Lea Janežič, prof. naravoslovja) 

61

»V prihodnje bi želela pristopiti k različnim oblikam sodelovanja, motivirana sem za 

nenehno učenje in izpopolnjevanje, tudi želja po nadaljnjem sodelovanju v podobnih 

projektih je velika.« (Lucija Šljuka Novak, prof. nemškega in angleškega jezika) 

Učitelji potrjujejo uspešno doseganja ciljev projekta in njegove pozitivne učinke na 

njihovo profesionalno in osebno življenje. 

62 

4.3 Učinki projekta »Passport to your future« na SPSŠB Ljubljana 

S sodelovanjem v projektu bo šola pridobila dodatna znanja, izkušnje in kompetence 

projektnih učiteljev. Poleg tega šola sodeluje s podjetji, ki se vključujejo v projekt, kar 

je priložnost za kasnejše sodelovanje. Pridobijo tudi učitelji, ki v projektu ne sodelujejo, 

saj izmenjujejo izkušnje s projektnimi učitelji, na voljo pa jim bodo tudi spletna 

stran in učne priprave, ki jih bodo lahko uporabljali pri kasnejšem delu z dijaki. 

Sodelovanje z dijaki prispeva k tesnejšim stikom med šolo, dijaki in njihovimi starši. 

Sodelovanje s partnerskimi šolami in tujimi podjetji je lahko priložnost in osnova za 

nadaljnja sodelovanja. Povečal se bo tudi ugled šole kot uspešnega Erasmusovega 

partnerja. V procesu diseminacije se šola vseskozi pojavlja v medijih. Vse to prispeva 

k ugledu šole in verjetno k odločitvi mladih za izobraževanje na naši šoli. 

4.4 Učinki projekta »Passport to your future« na sodelujoča podjetja 

Podjetja v projektu sodelujejo pri razvoju ključnih zaposlitvenih spretnosti mladih. 

Podjetja dobijo priložnost vpogleda v potenciale mladih in opazijo lahko, da so mladi 

ob pravilnem pristopu za delo močno motivirani. Podjetja pridobijo izkušnjo povezovanja 

z izobraževanjem in izobraževalno institucijo v smislu organizacije predavanj, 

zaposlitvenih intervjujev, delavnic in gostovanj večjih skupin v podjetju. Za podjetja je 

to priložnost, da izpostavijo, kaj pogrešajo pri mladih iskalcih zaposlitve, navežejo pa 

lahko tudi stik z motiviranimi mladimi, kar lahko vodi v kasnejše poslovno sodelovanje. 

5 SKLEP 

V projektu »Passport to your future« sodelujemo štiri šole iz različnih delov Evrope. 

Naša šola je v projektu partnerska institucija. Projektno partnerstvo pod okriljem 

Erasmus+ KA2 razvija ključne kompetence, ki naj bi jih imel vsak iskalec zaposlitve, 

še posebej pa iskalci prve zaposlitve, ki sodijo v najranljivejšo skupino delovno aktivnega 

prebivalstva. Projektna aktivnost po letu in pol delovanja že kaže pozitivne 

učinke, ki sem jih preverjala z metodo polstrukturiranega usmerjenega intervjuja pri 

treh učiteljih in treh dijakih, vključenih v projekt. Raziskava je potrdila tezo, da so 

učinki projekta »Passport to your future« pozitivni tako za sodelujoče učitelje kot sodelujoče 

dijake Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana.


Dolinar, B., Gabor, P., 2012. Kaj si želim in v čem sem dober [online]. Ljubljana: Zavod RS za 

zaposlovanje. Dostopno na: http://www.ess.gov.si/_files/4339/kaj_si_zelim_in_v_cem_ 

sem_dober.pdf [11. 2. 2016]. 

Erasmus+ [online]. Dostopno na: http://www.erasmusplus.si/ [11. 2. 2016]. 

Erasmus+, KA2. 2014. Passport to your future. Sheffield, str 1–44. 

Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ), 2016. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša 

ZRC SAZU [online]. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html [19. 2. 2016]. 

Mladi in trg dela, 2015. Zavod RS za zaposlovanje [online]. Dostopno na: http://www.ess. 

gov.si/_files/7755/Analiza_Mladi_in_trg_dela_2015.pdf [11. 2. 2016]. 

Evropska komisija, 2014. Študija o učinkih programa Erasmus [online]. Dostopno na: http:// 

europa.eu/rapid/press-release_IP-14-1025_sl.htm [19. 2. 2016]. 

63

PRIPRAVE NA MOBILNOST – INOVATIVNI MODEL ZA 

SREDNJE POKLICNE IN STROKOVNE ŠOLE 

PREPARATIONS FOR MOBILITY – INNOVATIVE 

MODEL FOR SECONDARY VOCATIONAL AND 

TECHNICAL SCHOOLS 



smiljana.fister@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Spoznanje, da modela za izvajanje priprav udeležencev na mednarodno 

učno mobilnost ni, čeprav so pred odhodom dijakov na poklicno usposabljanje 

v tujino priprave potrebne, je bil povod za raziskavo. Izdelala sem inovativni model 

za izvajanje mednarodnih projektov mobilnosti, ki ga sestavljata dva delna modela, in 

sicer model organizacije in izvedbe mednarodne učne mobilnosti ter model priprave 

dijakov na mobilnost. Lastni model, ki mi je služil kot osnova za končni optimalni 

inovativni model, sem razširila na podlagi pridobljenih odgovorov učiteljev-mentorjev 

‚mobilnih‘ dijakov drugih slovenskih srednjih šol. Kot tak je aplikativen za projekte 

programa Erasmus+ in uporaben za koordinatorje mednarodnih projektov mobilnosti, 

učitelje-mentorje udeležencev mobilnosti in ne nazadnje za načrtovalce poklicnega in 

strokovnega izobraževanja. 

Metoda: Izvedli smo empirično kvantitativno raziskavo, v kateri je sodelovalo 25 učiteljev 

srednjih poklicnih in strokovnih šol ter šolskih centrov. Kot tehniko zbiranja podatkov 

smo izbrali anketo kombiniranega tipa vprašanj, kot instrument pa nam je služil 

anketni vprašalnik. 

Rezultati: Na podlagi empirične raziskave je bilo ugotovljeno, da priprave dijakov na 

učno mobilnost potekajo na vsaki šoli drugače. Večina učiteljev čuti potrebo po dodatnem 

usposabljanju za izvajanje priprav dijakov na mobilnost, četrtina anketiranih pa je 

mnenja, da bi model izvajanja priprav zares potrebovala. 

64

Razprava: Ob upoštevanju tega bi bilo smotrno razmisliti o poenotenem optimalnem 

modelu priprav udeležencev na mednarodno učno mobilnost in ga predstaviti učiteljem/koordinatorjem 

projektov Erasmus+. 

Ključne besede: mednarodna učna mobilnost, priprave, inovativni model, srednje šole 

Abstract 

Theoretical framework: The reason for the survey was the fact that there is no model 

of participants‘ preparations for international learning mobility, even though they are 

very much needed before the students‘ professional training abroad. I prepared an 

innovative model for the implementation of international mobility projects, consisting 

of two partial models, namely the model of organization and implementation of international 

learning mobility, and the model of students‘ preparations for mobility. 

Owned model, which served as the basis for the final optimal innovative model, was 

expanded on the basis of the responses of teachers/mentors of ‚mobile‘ students of 

other Slovenian secondary schools. As such, it is applicative for Erasmus + projects 

and useful for coordinators of international mobility projects, teachers/mentors of 

participants and nevertheless for planners of vocational and technical education. 

Method: We conducted an empirical quantitative study in which participated 25 teachers 

of secondary vocational and technical schools. As a technique of data collection 

we used a survey and as an instrument we used a questionnaire. 

Results: Based on empirical research, it was found that the preparations of students 

for learning mobility are held in each school differently. Most teachers feel they need 

an additional training for preparations of students, a quarter of the respondents believes 

that a model of preparations would be truly needed. 

Discussion: Thus, it would be prudent to consider offering the teachers/Erasmus+ 

coordinators a unified optimal model of participants‘ preparations for international 

learning mobility. 

Keywords: international learning mobility, preparations, innovative model, secondary 

schools 

65

1 UVOD 

Po mnenju strokovnih delavcev na Nacionalni agenciji CMEPIUS, ki od leta 2014 s 

svojim programom Erasmus+ pokriva področje izobraževanja in usposabljanja 1 , so 

skrbne priprave za uspešno učno mobilnost ključne, kar kaže tudi praksa. V času pričujoče 

raziskave v takratnem programu Vseživljenjsko učenje, podprogramu Leonardo 

da Vinci, so bile priprave celo obvezne, sedaj pa je njihova izvedba prepuščena 

odločitvi organizacije pošiljateljice dijakov na mednarodno učno mobilnost (MUM). 

Tako izvajalci projektov mobilnosti oz. učitelji-mentorji sami ocenijo, kakšne vrste 

priprav so za posameznega udeleženca mobilnosti potrebne. Na SPSŠB Ljubljana 

ugotavljamo, da so za našo populacijo dijakov, ki prihajajo iz socialno šibkejšega 

okolja, priprave nujne, predvsem v splošnoinformativnem in organizacijskem smislu, 

potrebne pa so tudi kulturne in jezikovne priprave. Priprave morajo biti prilagojene 

posameznikovim potrebam, zmožnostim in znanju, kar pomeni, da jih nekateri potrebujejo 

več kot drugi. 

Kot koordinatorica mednarodnih projektov mobilnosti na SPSŠB Ljubljana in mentorica 

‚mobilnih‘ dijakov, ki sedaj že deseto leto odhajajo na praktično izobraževanje in 

usposabljanje v tujino, sem pripravila program priprav za udeležence mobilnosti ter 

na osnovi dolgoletnih izkušenj na tem področju razvila lastni inovativni model za izvajanje 

MUM, ki se je izkazal za zelo uporabnega in učinkovitega. Predstavitev inovativnega 

modela za izvajanje MUM, s poudarkom na pripravah udeležencev, je lahko 

v pomoč predvsem tistim učiteljem srednjih poklicnih in strokovnih šol, ki s projekti 

mobilnosti še nimajo izkušenj in v svoji novi vlogi koordinatorja projekta ali morda 

mentorja udeležencev mobilnosti iščejo način, kako svojim dijakom MUM predstaviti 

in jih na to izkušnjo kar najbolje pripraviti. 


2.1 Priznavanje učne mobilnosti 

Vsi se sicer strinjamo, da MUM mladim koristi, vendar pa se žal tega nekateri mladi 

morda ne zavedajo. Izkušnje učiteljev z učenci na področju tovrstnega projektnega 

dela kažejo na to, da mnogi mladi niti ne razmišljajo o bivanju v tujini zaradi številnih 

dejavnikov, kot so na primer: neznanje tujih jezikov, nepoznavanje drugih kultur, 

omejen čas za dokončanje šole oziroma študija, usposabljanje ali zaposlitev, pomanjkanje 

sredstev in nemalokrat splošna nepripravljenost na odhod od doma. Zato 

je pomembno, da mlade seznanjamo s koristmi, ki jih učna mobilnost prinaša. 

66 

1 Od 2007 do konca 2013 je področje poklicnega in strokovnega izobraževanja pokrival program Vseživljenjsko 

učenje, s podprogramom Leonado da Vinci - mobilnost posameznikov.

Znanje tujih jezikov oziroma (vsaj) angleščine zagotovo mobilnost olajša, kar pa še 

ne pomeni, da se mobilnosti ne morejo udeležiti tisti, ki jezik slabše obvladajo. To si 

upam trditi zato, ker imamo na SPSŠB Ljubljana glede takšnih dijakov pozitivne izkušnje. 

Pomembno je, da v tem primeru izberemo dijake, ki so boljši na strokovnem 

področju in jih pri usposabljanju v tujini ‚rešujejo‘ njihovo poklicno-strokovno znanje 

in poznavanje strokovne terminologije njihovega področja v angleškem jeziku ter iznajdljivost, 

predvsem pa njihova dovzetnost za raziskovanje ‚neznanega‘ in želja po 

nadgradnji oziroma pridobitvi novega znanja. Torej jezik ni nujno ovira za mobilnost, 

odvisno je od tega, ali jezikovni primanjkljaj posamezni dijaki vidijo kot problem ali pa 

kot izziv. Poleg tega imajo dijaki možnost, da svoje znanje tujega jezika pred odhodom 

na MUM nadgradijo na jezikovnih pripravah. 

Bistveno je, da znamo mlade prepričati o pozitivnih rezultatih njihove mobilnosti, kjer 

poleg vsega pridobljenega znanja in spretnosti igra pomembno vlogo tudi priznavanje 

njihovega bivanja v tujini – da bodo njihove pridobljene spretnosti tudi ustrezno 

zabeležene (npr. v dodatku k diplomi, v Europassu ali Youthpasu) in kreditne točke 

uradno priznane (npr. v okviru ECTS ali ECVET). 

Izboljšanje preglednosti ter lažja berljivost kvalifikacij in kompetenc (tako visokošolskih 

kot tudi poklicnih in strokovnih) sodita med pomembne cilje evropskih sistemov 

izobraževanja in usposabljanja. Sta tudi nujni pogoj za primerljivost in prenosljivost 

poklicnih kvalifikacij in kompetenc ter posledično mobilnost študentov, dijakov, vajencev 

in delovne sile na enotnem evropskem trgu. 

Še prav posebej so ti cilji izpostavljeni v dveh pomembnih deklaracijah: Bolonjski, ki 

govori o skupnih ciljih, načelih in okrepljenem sodelovanju v visokem šolstvu, in Kopenhagenski, 

ki vzpostavlja okrepljeno sodelovanje in uresničevanje podobnih načel in 

procesov v poklicnem in strokovnem izobraževanju v Evropi. Evropska komisija je ob 

pomoči ekspertne skupine pripravila predlog o Europassu kot enotnem okviru za transparentnost 

kvalifikacij in kompetenc, ki ga je Evropski parlament sprejel decembra 2004. 

Pobuda za vzpostavitev Europassa, ki je tudi podlaga za razvoj kreditnega sistema in 

prenosljivih kvalifikacij in kompetenc, je nastala na podlagi prizadevanj, da se posamezna 

že razvita orodja na evropski ravni med seboj povežejo v mapo, s katero bo 

lahko posameznik kar najbolj učinkovito predstavil sebe in svoje učne dosežke. Europass 

je kot ‚mapa‘ petih dokumentov (Europass življenjepis, Europass mobilnost, 

Priloga k diplomi, Priloga k spričevalu in Jezikovni listovnik) stopil v veljavo januarja 

2005 in postal eden od temeljev za vrednotenje in priznavanje delovnih in študijskih 

dosežkov v širšem evropskem prostoru. 2 

2 Za opis dokumentov oz. listin Europassa glej Fister, 2013, str. 75. 

67

2.2 Finska kot vodilna država gostiteljica MUM 

Skupno je na MUM v obdobju 2009─2012 (v času raziskave) iz slovenskih šol odšlo 

896 dijakov in 175 spremljevalnih oseb oziroma skupno 1071 posameznikov. Med 

državami destinacije, ki so naše dijake in njihove spremljevalce gostile v času mobilnosti, 

izstopa Finska, ki jo je v omenjenem obdobju skupaj obiskalo 147 dijakov in 

njihovih spremljevalcev (21,8 %), sledi Španija, ki jih je sprejela 122 (18,2 %), zanimivi 

državi destinacije mednarodne mobilnosti pa sta še Francija, kamor je odšlo 75 dijakov, 

in Združeno kraljestvo, ki je sprejelo 74 dijakov in njihovih spremljevalcev (11 %). 

Razlog, da največ mladih odide na izobraževanje in poklicno usposabljanje prav na 

Finsko, je najverjetneje ta, da ima dober izobraževalni sistem in veliko izkušenj na 

področju mednarodne mobilnosti tako dijakov kot učiteljev in drugih posameznikov. 

Tudi SPSŠB Ljubljana je izbrala Finsko, kjer se je do danes praktično usposabljalo 

največ dijakov te šole. V šolskem letu 2015/16 jih bomo skupno v tujino poslali 30, od 

tega kar 12 na Finsko v tri različne kraje (Tampere, Mikkeli in Vaasa). 

Finska je gospodarsko uspešna država, ki se odlikuje po visokih dosežkih na področju 

izobraževanja. Morda je slednje razlog, da Finsko letno obiščejo delegacije iz okrog 

50 držav, ki jih Finci imenujejo ‚izobraževalni romarji‘, ker jih zanima finski sistem 

izobraževanja s ciljem odkriti skrivnost njihovega uspeha. 3 

Uspešnost dokazujejo rezultati mednarodnih študij, saj je v zadnjih letih Organizacija za 

gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svojem programu mednarodne primerjave 

znanja učencev (PISA) Finsko uvrstila v sam vrh. 4 Pri testih po sistemu PISA se finski 

učenci redno uvrščajo na vrh, šolanja ne zaključi manj kot en odstotek srednješolcev, 

na vrhu pa so Finci tudi po uspešnosti visokega šolstva. Tak uspeh vztrajno pripisujejo 

zaslužnosti njihovih učiteljev. Gotovo pa je dejavnike uspeha moč iskati v socialno-gospodarskem 

razvoju finske družbe in močni strokovni ter finančni podpori države. 

Uspeh pa nedvomno v največji meri zagotavljajo prav učitelji s svojim delom, če izhajamo 

iz dejstva, da je učitelj na Finskem eden najbolj spoštovanih poklicev. Za študij 

na pedagoških fakultetah je več zanimanja kot za študij medicine ali prava, kar je 

povsem nasprotno kot v Sloveniji. K visoki kvaliteti diplomantov pedagoških programov 

zagotovo prispeva dejstvo, da je izobraževanje učiteljev na Finskem zelo atraktivno, 

zato se lahko v programe vpišejo le najboljši in najbolj motivirani kandidati. 

Čeprav učiteljske plače niso med najvišjimi, je konkurenca za delovna mesta velika. 5 

68 

3 Vir: www.casnik.si/index.php/2010/08/30/izobrazevanje-izobrazevalcev/. 

4 Vir: www.finland.si/public/default.aspx?nodeid=35041&contentlan=29&culture=sl-SI. 

5 Na razpis za eno delovno mesto učitelja se povprečno prijavi 40 kandidatov (www.casnik.si).

Kot sem se lahko sama prepričala, ko sem v vlogi koordinatorice mednarodnih projektov 

Finsko že večkrat obiskala, omogoča finski sistem učiteljem veliko avtonomnosti 

in svobode. Oni so tisti, ki odločajo, katere učbenike in učna gradiva bodo 

uporabljali, učni načrt si naredijo sami, znanja jim ni treba preverjati s standardiziranimi 

testi, učencem dajejo zelo malo domačega dela. 

Za finski model je značilna problemska in raziskovalna naravnanost izobraževanja 

in študija za učiteljski poklic. Raziskovalno in razvojno delo, ki je integralni del izobraževanja 

učiteljev, poteka na šolah v sklopu univerz, kjer bodoči učitelji opravljajo 

pedagoško prakso (Vovk Korže in Vihar, 2007, str. 57). 

2.3 Model izvedbe MUM na SPSŠB Ljubljana 

Vpis dijakov na SPSŠB Ljubljana se v zadnjih desetih letih giblje okrog števila 1000. 

Vsekakor je na podlagi števila vpisanih dijakov brez vnaprej jasno določenih kriterijev 

težko izbrati tiste dijake, ki bodo dobili možnost izpopolnjevanja v tujini. Za kriterije 

izbire smo se šolski projektni tim in vodstvo šole dogovorili na začetku izvajanja projekta. 

Izbiramo najprizadevnejše, upoštevamo pa njihov interes, predloge razrednikov, 

učiteljev (splošnih in strokovnih predmetov ter praktičnega usposabljanja), projektnih 

koordinatorjev in želje dijakov na podlagi motivacijskega pisma. V pismu posamezen 

kandidat opiše svoje interese in utemelji razloge za odhod na MUM, kar znatno vpliva 

na končno odločitev. O dokončnem izboru, ki sledi osebnemu razgovoru s predlaganimi 

dijaki ter posvetu s projektnimi koordinatorji, odloča vodstvo šole (ravnateljica šole). 

Pred začetkom izvajanja priprav projektni koordinatorji in izvajalci priprav skličemo uvodni 

sestanek s starši in izbranimi dijaki. Na srečanju so prisotni tudi njihovi razredniki, 

učitelji spremljevalci dijakov in vodstvo šole. Starši takrat tudi podpišejo, da se strinjajo 

z odhodom dijaka na izpopolnjevanje v tujino in da prevzemajo odgovornost v primeru 

kakršnekoli nesreče. V takšni obliki se ponovno zberemo na zadnjem srečanju pred odhodom 

dijakov na mobilnost, ko se pridružijo še bivši ‚mobilni‘ dijaki, da svoje izkušnje delijo 

s tistimi, ki na mobilnost šele odhajajo; podajo koristne informacije in praktične nasvete 

glede bivanja v posamezni državi oz. kraju, kako se znajti na šoli oz. v podjetju itd. 

Mobilnost dijakov traja 4 tedne in se izvaja na predhodno preverjenih šolah gostiteljicah. 

V tem obdobju so dijaki delno na šoli gostiteljici (praviloma prvi teden), nato pa odidejo na 

delovno prakso oziroma praktično usposabljanje v različna podjetja. Za celotno obdobje 

mobilnosti ima vsak dijak določenega mentorja, ki ga med usposabljanjem spremlja. 

Za organizacijske stvari poskrbi tamkajšnja projektna koordinatorica 6 , ki o spremljanju 

dijakov in njihovem napredku poroča nam, projektnim koordinatorjem šole pošiljateljice. 

6 Ki je pogosto tudi v vlogi tutorja. 

69

Po vrnitvi z učne mobilnosti so dijaki dolžni oddati poročilo o mobilnosti svoji nacionalni 

agenciji. Poročilo, v katerem dijaki opišejo svojo ‚mobilno‘ izkušnjo in vtise, ki 

so jih v tujini doživeli, praviloma pripravijo doma sami ali s pomočjo koordinatorjev 

na zaključnem sestanku. 

70 

2.4 Model priprave dijakov na MUM na SPSŠB Ljubljana 

Kakovostna priprava je eden ključnih pogojev za uspešno in učinkovito mednarodno 

izkušnjo, ne le za prakso dijakov, študentov ali drugih mladih, ampak tudi za izmenjavo 

učiteljev, mentorjev ali profesorjev. Priprava je pomembna tudi, kadar gre za 

kratkotrajno mobilnost ali posameznike, ki ne gredo prvič v tujino, saj je vsaka MUM 

primer zase in specifična po svoji vsebini, trajanju in namenu. 7 

Čeprav je pomembnost temeljitih priprav zapisana v Zeleni knjigi in na nacionalni 

agenciji CMEPIUS pogosto poudarjena, nekega modela za izvajanje jezikovnih, kulturnih 

in pedagoških priprav dijakov na mobilnost ni, pa čeprav so te pred odhodom 

dijakov na strokovno/poklicno usposabljanje v tujino potrebne. Posledično se vsak 

učitelj-mentor, ki pripravlja dijake na učno mobilnost, po lastni presoji odloča, katere 

vsebine bo vključil v priprave in kako jih bo izvajal ter koliko časa jim bo namenil. 

Kot učinkovit se je izkazal model priprave dijakov na MUM, ki ga opisujem v nadaljevanju. 

Model je bil predstavljen na tematski konferenci Nacionalne agencije CMEPIUS 

v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije novembra 2010, in sicer kot primer dobre 

prakse za ostale slušatelje, učitelje-mentorje, ki mobilnost na šolah že izvajajo (in 

morda potrebujejo pomoč), ter bodoče projektne koordinatorje, ki o tem razmišljajo. 8 

Na SPSŠB Ljubljana se izvajanje priprav začne približno tri do štiri mesece pred 

odhodom dijakov na MUM in poteka enkrat tedensko po dve do tri šolske ure izven 

pouka v učilnici za angleški jezik in/ali v računalniški učilnici na šoli. Razen dejanskih 

srečanj (od najmanj 8 do največ 12) se z dijaki glede nalog, ki jih morajo pripraviti 

do naslednjega srečanja, dogovarjamo tudi preko elektronske pošte. Domače delo 

na primer vključuje: pripravo angleško-slovenskega ali/in slovensko-angleškega slovarčka 

za svoje poklicno področje, iskanje avtentičnega gradiva za delo na srečanjih, 

pripravo power point predstavitve šole in Slovenije, pripravo vprašanj za šolo gostiteljico, 

spisek želja, pričakovanj na usposabljanju v tujini itd. Če skupnim srečanjem 

prištejemo še domače delo dijakov, je dejansko število ur priprav dijakov na mobilnost 

veliko večje (približno še enkrat toliko, kot jih izvedemo na pripravah v učilni- 

7 Povzeto po informativnem gradivu CMEPIUS-a. 

8 Kratek članek o pripravah dijakov na mobilnost je objavljen v glasilu Priložnosti, ki ga izdaja CME- 

PIUS. Glej http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/publikacije/priloznosti/Priloznosti_8. 

pdf ali glasilo Priložnosti (Lenc, 2010, št. 8, str. 14).

ci, torej skupaj okrog 50). S tovrstnim domačim delom in samostojnim učenjem ter 

raziskovanjem dijaki (nezavedno) izboljšujejo svojo jezikovno zmožnost v angleščini 

(kot jeziku stroke). 

Na prvem srečanju je poleg izvajalca priprav prisoten tudi vodja mednarodnih projektov, 

ki dijakom podrobneje predstavi program Erasmus+, opozori na njihove obveznosti 

v času MUM ter naša pričakovanja po povratku domov. Uvodnemu delu sledi 

pregled programa priprav, ki se začnejo s pripravo Europass življenjepisa in predstavitvijo 

dijakov v angleškem jeziku. Sledijo kulturne priprave s spoznavanjem države 

gostiteljice (geografska lega, značilnosti, kulturne znamenitosti, osnovni izrazi v jeziku 

šole gostiteljice), izvajamo jih s pomočjo e-gradiv in različnega slikovnega materiala, 

brošur, zgibank in podobno. Nadaljujemo s kratko predstavitvijo izobraževalnega 

sistema države gostiteljice in programov šole (v našem primeru finskega, danskega, 

madžarskega, nemškega, italijanskega, estonskega in španskega), ki jih primerjamo 

s slovenskim šolskim sistemom in programi naše šole. Večji del priprav zavzame jezikovna 

priprava, ko z igranjem vlog in s pomočjo slikovnega materiala obravnavamo 

teme, vezane na splošno angleščino za vsakdanjo rabo, kot so vljudnostne fraze in 

uporabno splošno besedišče. Poseben poudarek je na angleščini kot jeziku stroke, 

kjer dijaki širijo strokovno besedišče s pomočjo učnih listov, narejenih na podlagi avtentičnih 

strokovnih besedil, ki tematsko pokrivajo njihova poklicna področja (npr. avtomobilizem, 

mehatronika, oblačila, različne tekstilije, logistika, promet …). V zadnjem 

mesecu pred odhodom dijaki pripravijo in uprizorijo predstavitev Slovenije in šole, ki 

jo skupaj s t. i. Mapo priprav (ki nastaja med pripravami in v kateri dijaki zbirajo projektno 

gradivo) vzamejo na MUM, da jim služi za potrebe bivanja in usposabljanja v tujini. 

Če povzamem, program priprav na MUM zajema: 

1. srečanje: 

Podrobna predstavitev programa Erasmus+: obveznosti dijakov in pričakovanja, financiranje 

projekta oz. kritje stroškov, pregled programa priprav. 

2. - 8./10. srečanje: 

Potek priprav (glej program priprav). 

9. - 10./12. srečanje: 

Priprava na pot (povabilo staršev in bivših udeležencev MUM, ki so se mobilnosti že 

udeležili v prejšnjih letih) in zaključni sestanek po vrnitvi z MUM (izpolnitev končnega 

poročila, kratek pogovor z udeleženci glede mobilne izkušnje). 

71

Program priprav: 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

Predstavitev dijakov in priprava Europass življenjepisa v angleškem jeziku 

za šolo gostiteljico, vključno z izpolnjevanjem samoocenjevalnih lestvic o 

znanju angleščine in drugih tujih jezikov; dijaki se šoli gostiteljici predstavijo 

in ovrednotijo svoje znanje tujih jezikov. 

Predstavitev države gostiteljice s pomočjo e-gradiv, slikovnega materiala, 

brošur, katalogov (geografska lega, večja mesta, kulturne znamenitosti, 

osnovni izrazi v jeziku šole gostiteljice); dijaki dobijo predstavo o tem, kam 

potujejo, spoznajo zanimivosti in značilnosti države. 

Predstavitev izobraževalnega sistema države destinacije in izobraževalnih 

programov šole gostiteljice ter primerjava s slovenskim šolskim sistemom 

in programi naše šole; dijaki spoznajo razlike med sistemi, programi. 

Predstavitev šole gostiteljice (izročki) in programa usposabljanja med 

bivanjem v tujini (ki ga pripravi šola gostiteljica); dijaki spoznajo šolo in se 

seznanijo s programom dela ter obveznostmi v času izmenjave. 

Angleščina za vsakdanjo rabo: vljudnostne fraze, najpogostejša vprašanja 

in odgovori ter uporabno splošno besedišče (na letališču, v šoli, trgovini); 

dijaki ponovijo osnove vsakodnevnega komuniciranja v angleškem jeziku (s 

pomočjo učnih listov, igre vlog). 

Angleščina kot jezik stroke: dijaki utrjujejo pridobljeno znanje s področja 

jezika stroke, se učijo novih strokovnih izrazov (npr. priprava slovarčkov) in 

širijo strokovno besedišče, ki je uporabno za njihovo poklicno področje, s 

pomočjo avtentičnih gradiv (npr. besedila, ki se nanašajo na avtomobilizem, 

tekstil, promet). 

Predstavitve dijakov, ki jih pripravijo s pomočjo power point prezentacije v 

angleškem jeziku: kako dobro poznamo Slovenijo in kako jo predstaviti v 

tujini, kaj znamo povedati o naši šoli in kako jo predstavimo na šoli gostiteljici. 

V prihodnosti želimo pedagoško-strokovni vidik priprav še poglobiti s povabilom 

strokovnjakov gospodarskih panog dijakovih poklicnih področij na srečanja, z namenom, 

da bi dijakom predstavili potrebe in trende podjetij ter učiteljem izvajalcem 

pomagali pri izboljšanju programa priprav dijakov. 

72


Namen raziskave, ki zajema obdobje treh šolskih let (2009/10, 2010/11 in 2011/12), 

je bil pridobiti mnenja učiteljev srednjih poklicnih in strokovnih šol ter šolskih centrov 

v Sloveniji, ki vsak na svoj način (nemalokrat v več vlogah, npr. kot koordinatorji 

projektov mobilnosti, izvajalci priprav dijakov na mobilnost oz. učitelji-mentorji ali 

spremljevalci dijakov) pripravljajo dijake na MUM. 

Kot tehniko zbiranja podatkov sem izbrala anketo kombiniranega tipa vprašanj. Kot 

instrument ali pripomoček za zbiranje podatkov sta mi služila anketni vprašalnik za 

dijake ter anketni vprašalnik za učitelje. 

Anketiranih je bilo 25 učiteljev. Dobro reprezentativnost vzorca lahko utemeljujemo z 

dejstvom, da 25 anketiranih učiteljev, ki sodelujejo v mednarodnih projektih mobilnosti, 

predstavlja 17 srednjih šol/šolskih centrov (48,6 %, torej slabo polovico) od skupno 

37 slovenskih srednjih šol, ki so v obdobju 2009-2012 poslale na MUM skupaj 370 

dijakov 9 v 16 različnih evropskih držav. 

4 REZULTATI 

Rezultati raziskave kažejo, da na različnih srednjih poklicnih šolah/šolskih centrih, 

ki sodelujejo v projektih mobilnosti, izvedba MUM ni poenotena, saj se postopek in 

kriteriji izbire dijakov od institucije do institucije razlikujejo. Prav bi bilo, da bi bil MUM 

‚dostopen‘ za vse posameznike na enak način z enakimi možnostmi pod enakimi 

pogoji in da bi vsi učitelji z vsemi dijaki izvajali tako pedagoške, jezikovne kot kulturne, 

po potrebi pa še psihološke in sociološke priprave, saj je kakovostna priprava 

na MUM za udeleženca ključnega pomena, kot opozarjajo na CMEPIUS-u. Vendar 

zaenkrat skupnega koncepta izvajanja priprav na MUM še ni (čeprav sem v raziskavi 

zasledila težnje po tem), 10 kar pomeni, da se tudi izvedba in program priprav od šole 

do šole oz. od učitelja do učitelja razlikujeta. 

Vsi anketirani učitelji so odgovorili, da izvedba priprav dijakov na MUM poteka na 

šoli (v učilnicah in/ali učnih delavnicah), štirje učitelji trdijo, da so njihovi dijaki deležni 

dodatnih priprav še na šoli gostiteljici v času mobilnosti, kamor štejejo zlasti kulturne 

9 Po podatkih CMEPIUS-a se je v obdobju 2009-2012 udeležilo mobilnosti skupaj 896 dijakov, kar 

pomeni, da število 370 predstavlja 41 % mobilnih dijakov. 

10 ‚Delno‘ poenotenje izvedbe priprav na MUM (kot tudi kriterijev izbora dijakov) je uspelo Srednji šoli 

za gostinstvo in turizem Celje, ki skupaj z drugimi štirimi šolami za gostinstvo in turizem v Sloveniji 

(Radenci, Radovljica, Zagorje in Ljubljana) tvori konzorcij; ker projekt mobilnosti prijavlja v imenu 

konzorcija, se priprave sicer izvajajo na vsaki šoli posebej, vendar po skupnih smernicah. 

73

priprave (npr. ogled kulturnih znamenitosti), trije učitelji navajajo, da se njihovi dijaki 

dodatno pripravljajo samostojno doma (npr. priprava življenjepisov, predstavitve Slovenije 

in šole, priprava slovarčkov za svoje poklicno/strokovno področje, spletni tečaj 

jezika stroke) ali izven šole na taborih, en učitelj pa trdi, da se dijaki pred odhodom 

na MUM dodatno pripravljajo še v drugi instituciji, in sicer obiskujejo jezikovni tečaj. 

Na eni izmed šol pa nameravajo v prihodnje za dijake, ki odhajajo na MUM, izvajati 

tudi ‚spoznavni konec tedna‘ izven šole, kar se zdi zelo dober predlog, saj na ta način 

vključimo v priprave še sociološki in psihološki vidik. 

Večina anketiranih učiteljev (21) začne s pripravami dijakov dva do štiri mesece pred 

odhodom dijakov na MUM. Ti učitelji izvedbi priprav skupaj z zaposlitvijo dijakov z 

domačim delom v povprečju namenijo 40 ur, srečanja potekajo različno, enkrat do 

dvakrat tedensko, trajajo pa od ene do treh šolskih ur. Izjema so 3 učitelji, ki dijake 

pripravljajo na MUM samo mesec dni – čeprav se dijaki poleg srečanj pripravljajo še 

sami, namenijo pripravam dijakov skupno le 15 do 20 ur, in učitelj, ki pripravlja dijake 

samo dva tedna pred odhodom in pripravam nameni le 10 ur, kar je sodeč po izkušnjah 

in mnenju anketiranih dijakov za dobro pripravo bistveno premalo. 

Priprave v večini primerov potekajo izven pouka (v glavnem po pouku, pa tudi pred 

poukom), trije učitelji izvajajo priprave tudi med poukom in en učitelj v času praktičnega 

usposabljanja dijakov. Pogosto je namreč različne urnike dijakov in učiteljev/ 

izvajalcev priprav težko uskladiti in najti proste učilnice, pa vendarle bi priprave po 

navodilih nacionalne agencije morale potekati izključno izven pouka. Priprave v večini 

primerov potekajo v obliki skupinskih srečanj ali delavnic, ponekod skupinsko in 

individualno (kot navajajo štirje učitelji) ali v obliki taborov ob vikendih (kot navajata 

dva učitelja) ter delno na jezikovnem tečaju v drugi instituciji (kot navaja en učitelj). 

Velika razlika v času, ki ga učitelji namenijo izvedbi priprav dijakov na MUM (ponekod 

samo 10, drugje tudi do 50 ur), je jasen pokazatelj, da vsak učitelj/izvajalec priprav po 

lastni presoji (katere informacije in priprave so za dijake nujne in katere lahko izpusti) 

in zmožnostih (delovna obveza, razpoložljiv čas) izvaja priprave, ker posebnih navodil 

glede tega s strani nacionalne agencije ni, niti ne obstaja kakšen primer dobre prakse 

izvajanja priprav, ki bi se ga izvajalci lahko posluževali, ampak se tudi pri pripravi 

programa oziroma vsebine priprav učitelji znajdejo sami. 

Program priprav na MUM naj bi pripravila vsaka šola prijaviteljica projekta tako, da 

vsebuje pedagoške, jezikovne in kulturne priprave dijakov. V raziskavi presenečeno 

ugotavljam, da ponekod učitelji, ki izvajajo priprave, v program vključujejo najrazličnejše 

dodatne možnosti, kot so pripravljalni bivalni tabori v obliki tridnevnih intenzivnih 

delavnic in t. i. spoznavni konec tedna izven šole ali ‚team building‘ v naravi (sociološke 

74

in psihološke priprave), organizirane kulturne in tudi jezikovne priprave na šoli gostiteljici, 

tečaje tujih jezikov v drugi instituciji, spletne intenzivne jezikovne tečaje itd., drugje 

pa izvedejo zgolj najnujnejše osnovne priprave z izgovorom, da trenutne razmere ne 

dopuščajo več ur izvajanja priprav in da šteje lastna iznajdljivost. Obstajajo pa tudi 

šole, ki si želijo ‚nadgraditi‘ priprave v obliki taborov in se želijo seznaniti z izkušnjami 

šol, kjer to že izvajajo. Slednje namreč na pripravljalne tabore poleg bodočih udeležencev 

MUM peljejo tudi bivše, ki predstavijo izvedene mobilnosti. Zanimiv pa je tudi 

komentar ene izmed anketiranih učiteljic, ki trdi, da dijaki nimajo posebnega občutka, 

da so priprave na MUM nujne; če jih ne bi izvajali na šoli, se dijaki sami ne bi pripravljali. 

5 RAZPRAVA 

Večina anketiranih učiteljev je s svojim konceptom izvajanja mednarodnih projektov 

mobilnosti zadovoljna, čeprav nekateri razmišljajo o izboljšavah in nadgradnji, na primer 

o organizaciji priprav v obliki pripravljalnih bivalnih taborov, ‚team buildingov‘ oz. 

spoznavnih vikendov v naravi kot načinu vključitve socioloških in psiholoških priprav 

ali preverjanja napredka v znanju jezika pred in po učni mobilnosti dijakov. Tisti, ki 

niso zadovoljni, pa si želijo predvsem boljše razmere za izvajanje projektov mobilnosti, 

nadgradnjo priprav, več ur za priprave, poenotenje izvajanja priprav, pomoč pri 

oblikovanju programa priprav in izvedbi projekta. 

Kar 20 anketiranih učiteljev (80 %) je odgovorilo, da njihov koncept priprav dijakov 

na MUM izvira iz njihovih lastnih izkušenj, da so ga naredili sami, od katerih si je 7 

učiteljev pomagalo s priporočili učiteljev/mentorjev/koordinatorjev drugih slovenskih 

šol, 2 učitelja sta svoj koncept naredila ob pomoči tujih učiteljev, 4 učitelji so si pomagali 

s pridobljenimi idejami na raznih srečanjih, delavnicah ali konferencah, 3 pa s 

priporočili CMEPIUS-a. Preostalih 5 učiteljev koncepta priprav ni naredilo na podlagi 

lastnih izkušenj, ampak po priporočilih CMEPIUS-a in drugih izkušenih učiteljev na 

področju projektnega dela. 

Zanimiv je podatek, da je na vprašanje o potrebah dodatnega usposabljanja za izvajanje 

priprav dijakov na mobilnost samo 10 učiteljev (40 %) odgovorilo, da se dobro 

znajdejo sami, ostalih 15 (60 %) pa izpostavlja nujo po dodatnih navodilih in smernicah, 

saj menijo, da so njihove izkušnje na tem področju nezadostne. Dodatno usposabljanje 

v obliki tematskih delavnic z drugimi izkušenimi izvajalci priprav kot rešitev 

vidi 5 učiteljev, 4 učitelji bi ta način želeli kombinirati še z dostopom do internetnega 

gradiva, od katerih bi eden izmed njih potreboval še strokovno literaturo za samoučenje, 

drugi pa optimalni model izvajanja priprav kot vodilo za lasten koncept. Predvsem 

pomemben podatek pa je ta, da se slednjemu učitelju pridružuje še 6 učiteljev, 

ki bi optimalni model, do katerega smo prišli s pričujočo raziskavo, zares potrebovali. 

75

6 SKLEP 

Torej lahko zaključimo, da ne glede na to, kakšen način izvedbe priprav bomo izbrali, 

smo za kakovostne priprave dijakov na MUM odgovorni učitelji in moramo namesto 

izgovorov iskati rešitve, kako jim takšne priprave tudi omogočiti. 

Program priprav na MUM se lahko med šolami razlikuje, ker le-te izvajajo različne 

programe in izobražujejo za mnoge poklice, vendar bi moral vsebovati pedagoške, 

jezikovne in kulturne priprave, po izkušnjah sodeč (lastnih in nekaterih anketiranih 

učiteljev) pa še sociološke in psihološke. Program priprav, ne glede na to, kje oziroma 

v kakšni obliki se izvajajo (skupna srečanja na šoli pošiljateljici ali gostiteljici, 

delavnice, tabori, jezikovne šole), bi tako moral zajemati: 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

predstavitev projekta mobilnosti (namen in cilji) in finančnega dela programa 

(sredstva za kritje stroškov); 

predstavitev obveznosti dijakov pred odhodom, v času namestitve in po 

njej (priprava dokumentacije: pogodbe med šolo pošiljateljico, šolo gostiteljico 

in udeležencem usposabljanja v tujini, izjava/soglasje staršev, zavarovanja, 

fotokopije osebnih dokumentov, obvezna udeležba na pripravah, 

oddaja končnega poročila o MUM, sodelovanje v drugih šolskih projektih 

po vrnitvi, npr. s tujimi dijaki izmenjave na šoli, predstavitev MUM bodočim 

udeležencem); 

pripravo Europass življenjepisa in določitev ravni jezikovnega znanja s pomočjo 

samoocenjevalne lestvice ter pripravo predstavitve dijakov v angleškem 

jeziku (priloga k življenjepisu); 

predstavitev države gostiteljice in kraja namestitve (geografske, kulturne in 

zgodovinske značilnosti, jezik, gospodarstvo, politika); 

predstavitev izobraževalnega sistema države gostiteljice in izobraževalnih 

programov šole gostiteljice; 

predstavitev programa izobraževanja in usposabljanja na šoli/v podjetju v 

tujini; 

predstavitev namestitve/bivanja in organizacija prehrane; 

jezikovne priprave v angleškem jeziku s poudarkom na jeziku stroke (priprava 

terminološkega slovarčka za poklicno področje); 

jezikovne priprave v jeziku države gostiteljice (osnovni izrazi); 

76

● 

● 

● 

● 

priprava predstavitve Slovenije in matične šole za državo gostiteljico (govorni 

nastop); 

priprava ali izdelava daril za šolo gostiteljico (izdelki dijakov, spominki); 

priprava gradiva za potrebe namestitve v tujini (npr. mapa, v kateri je zbrano 

gradivo, ki so ga dijaki uporabljali oz. dobili na pripravah); 

priprava na pot (vloga spremljevalne osebe in vloga dijakov, plan potovanja, 

podatki o kontaktnih osebah v primeru nastalih težav). 


Fister, S., 2013. Pomen mednarodne učne mobilnosti za dijake srednjega poklicnega in strokovnega 

izobraževanja ter njen vpliv na izboljšanje jezikovne zmožnosti v angleščini kot 

jeziku stroke: doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko 

in amerikanistiko. 

Lenc, A. (ur.), 2010. Priložnosti (december 2010, št. 8). Ljubljana: CMEPIUS. [online] Dostopno 

na: http://www.cmepius.si/files/cmepius/userfiles/publikacije/priloznosti/Priloznosti_8.pdf 

[2. 2. 2016]. 

Vovk Korže, A., Vihar, N. (ur.), 2007. Priložnosti v izobraževanju z bolonjsko reformo v Sloveniji. 

Maribor: Filozofska fakulteta. 

77

PRILOGA 

Slika 1: Optimalni inovativni model za izvajanje MUM (Vir: Fister, 2013) 

78

MOBILNOST DIJAKOV SPSŠB LJUBLJANA IN TUJIH 

DIJAKOV V LUČI PRETEKLEGA DESETLETJA 

SPSŠB LJUBLJANA STUDENT AND FOREIGN 

STUDENT MOBILITY IN THE PAST DECADE 

Marko Gale 


marko.gale@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo si bili enotni, da se 

bodo morale slovenske srednje poklicne in strokovne šole povezovati s sorodnimi 

evropskimi šolami. Naša šola je prve projektne kontakte vzpostavila s finskimi srednjimi 

šolami, ki veljajo za šole s kvalitetnim poklicnim izobraževanjem. 

Metoda: V prispevku sem uporabil metodo analize za oceno šolskega projektnega sodelovanja 

na področju mednarodnih mobilnosti dijakov in učiteljev SPSŠB Ljubljana. 

Rezultati: Šola izvaja številne projektne mobilnosti dijakov in učiteljev. Zadovoljstvo 

dijakov s praktičnim usposabljanjem je odvisno od podpore vseh vključenih v projekt: 

organizatorja praktičnega pouka, projektnih koordinatorjev, učiteljev, dijakov in vodstva 

šole. 

Razprava: Na področju načrtovanja in izvajanja mobilnosti dijakov so še priložnosti za 

izboljšave. Predvsem vidim izzive pri boljši integraciji tujih dijakov v naš izobraževalni 

in kulturni prostor. Več angažmaja bi morali skupaj z učitelji prevzeti tudi naši dijaki 

prostovoljci v okviru mobilnosti. 

Ključne besede: mobilnost dijakov, mobilnost učiteljev, Finska 

Abstract 

Theoretical framework: After Slovenia entered the European Union it was understandable 

that Slovenian secondary vocational and technical schools should establish 

79

contacts with European schools. SPSŠB first established project contacts were with 

Finnish secondary schools known for high quality vocational education. 

Method: Analysis method for evaluating school project collaboration, in the field of 

international student and teacher mobility at SPSŠB Ljubljana, was used. 

Results: The school carries out a number of student and teacher mobilities. Students’ 

satisfaction with practical training depends on the support of everyone involved in the 

project: practical training organizer, project coordinators, teachers, pupils and school 

management. 

Discussion: There is still room for improvement in the field of planning and implementation 

of student mobility. Above all, I see challenges for better integration of 

foreign students in our educational and cultural space. Teachers and students should 

become more engaged in the context of mobility. 

80 

Keywords: student mobility, teacher mobility, Finland. 

1 UVOD 

Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo smo si bili enotni, da se bodo morale slovenske 

srednje šole povezovati s sorodnimi evropskimi šolami. A s katerimi, je bilo takoj 

na začetku naše osnovno vprašanje. Izbor so nam olajšali kar Finci, ki so, podobno 

kot mi, iskali partnerje iz novih članic EU. Dobro se še spominjam prvega stika naše 

šole, SPSŠB Ljubljana, z delegacijo, ki je prispela na obisk iz daljne Skandinavije. 

Sestavljali so jo predstavniki finskih šol. Za razliko od nas so imeli precej več izkušenj 

na področju mednarodnega sodelovanja. To nas je opogumilo za vstop v projektno 

povezovanje. 

2 RAZPRAVA 

V zgodnjem zimskem obdobju leta 2005 nas je obiskala delegacija desetih predstavnikov, 

učiteljev in mednarodnih koordinatorjev, s treh različnih finskih poklicnih šol, 

iz krajev Tampere, Mikkeli in Joensuu. Finska je v naših očeh slovela kot dežela z 

najučinkovitejšim in nasploh najboljšim šolskim sistemom, zato smo bili pripravljeni 

za vzpostavitev projektnega sodelovanja s temi šolami. Ponudila se nam je priložnost 

za raziskovanje uspešnosti najboljših in najbolj uglednih finskih šol. Vedeli smo, da je 

ta prvi formalni mednarodni obisk za nas zelo pomemben zaradi naše mednarodne 

prihodnosti, saj postavlja našo šolo na evropski zemljevid projektnega sodelovanja 

zato smo se zelo dobro pripravili na njihov sprejem in obisk. Finci so bili zelo sproščeni, 

z izoblikovano projektno idejo, kako bi lahko v prihodnje sodelovali. Opaziti

je bilo, da so finski gostje v druženju z nami zelo uživali in da so zadovoljni z našo 

gostoljubnostjo. Zanimivo je bilo moje osebno spoznanje, da je izjemno navdušenje 

članov našega kolektiva, ki so sodelovali na projektnih sestankih, z dnevi popuščalo in 

na koncu enotedenskega obiska sem po začetni evforiji imel občutek, da se postopno 

»vsi« umikajo k svojim delovnim obveznostim in da sem tudi zaradi poklicne kompatibilnosti 

na koncu največ časa z njimi preživel kar sam. 

Slika 1: Prvi obisk predstavnikov finskih šol ― z našimi učitelji v Sloveniji 

Foto: M. Gale, 2005. 

Člani našega kolektiva so izkazali veliko zanimanje za finske goste in interes za sodelovanje 

z njimi. Večji del kolektiva iskreno. Nekateri so, jasno, vedno »za«, dokler ni 

treba kaj konkretnega narediti. A vedno prisotna, skeptična »opozicijska« manjšina, 

ki jo premore vsak kolektiv, je izražala mnenja, kot npr.: kaj nam je pa še tega treba, 

kar sodelujte, raje rešujmo svoje probleme, a ni škoda časa in denarja še za to. In še 

marsikaj se je dalo (neuradno) slišati … 

In kakšne so moje osebne izkušnje v tem procesu mednarodnega projektnega povezovanja? 

Vsekakor izredno pozitivne. Po skoraj dvajsetih letih sem, bolj ali manj 

uspešno, obudil svoje »ostanke znanja« angleškega jezika. Stereotipno mnenje o 

finski »hladnosti, zadržanosti in redkobesednosti« se ni izkazalo za resnično, Finci so 

me presenetili, saj so zelo topli, prijazni, iskreni, pristni in »nezaigrani« ljudje. Poleg 

tega pa se je izkazalo, da so izjemno radovedni, iskreno jih je zanimalo vse mogoče 

o našem razvoju in zgodovini, o naši deželi in naši kulturi, kulinariki ... Nad Slovenijo 

81

so Finci vedno znova in znova očarani. Tako jih ocenjujem na podlagi dolgoletnih 

izkušenj sodelovanja z njimi. 

V nadaljevanju bom predstavil korake projektnega sodelovanja s Finci. V obdobju do 

pomladi 2006 sta Finsko obiskali dve naši desetčlanski delegaciji, ki so jih sestavljali 

vodstvo šole, naši novi mednarodni koordinatorji in učitelji splošnoizobraževalnih, strokovnih 

in poklicnih predmetov. Sam sem vodil drugo desetčlansko skupino učiteljev na 

njihovem strokovnem usposabljanju na Finskem. 

Slika 2: Strokovno usposabljanje učiteljev SPSŠB Ljubljana na Finskem 


Vsi udeleženci te druge skupine smo takrat prvič stopili na finska tla. Sama dežela, 

ki se s svojimi pokrajinskimi motivi, številnimi jezeri in gozdovi ter pretežno ravninsko 

lego ponavlja in ponavlja, na nas v primerjavi s slovensko pestrostjo v prvem trenutku 

ni naredila pretirano dobrega vtisa. Sčasoma smo se vživeli v njihove naravne in 

kulturne lepote. 

Smo pa bili toliko bolj očarani nad občečloveškimi, kulturološkimi, okoljevarstvenimi 

in ostalimi specifikami, na katere smo tam naleteli med domačini. Nad mirnim vedenjem 

finskih dijakov, delom naših finskih kolegov učiteljev ter nad odnosi, ki vladajo 

med njimi, smo bili navdušeni in hkrati presenečeni, saj so bili za nas nekaj povsem 

nepredstavljivega. Kolegialni, partnerski in mentorski odnosi so vzorni in res pristni. O 

teoretičnih navodilih, kakšni bi ti odnosi morali biti v slovenskih institucijah, smo veliko 

slišali na mnogih predavanjih različnih strokovnjakov ob uvajanju prenovljenih izobraževalnih 

programov na naši šoli. A v praksi to pri nas ni zares delovalo. Zdelo se nam 

je, da so taki odnosi še en razkorak med teorijo in prakso. Tam na Finskem, v času 

82

našega strokovnega usposabljanja, pa smo lahko v živo videli, spoznali in se naučili, 

da tovrstni odnosi dejansko obstajajo in se ob ustrezni podpori tudi vzpostavijo. 

Slika 3: Obisk druge skupine učiteljev SPSŠB Ljubljana na Finskem 


V nadaljevanju bom predstavil še prostorske, materialne in delovne pogoje, opremljenost 

finskih šol in normativne obremenitve učiteljev z dijaki. Vse to se nam je 

zdelo, v primerjavi z našo situacijo, kot »znanstvena fantastika«. Poskušal sem biti 

tudi malo kritičen v stilu »ni vse zlato, kar se sveti«. A česa zares negativnega, razen 

občasne povečane odsotnosti dijakov, tu in tam nepospravljene delavnice ipd., nisem 

uspel najti. Gostitelji so kot enega večjih problemov izpostavili nemotiviranost 

njihove mladine. Njihove težave in problemi so se nam tedaj v primerjavi z našimi 

zdeli »malenkostni«, »zanemarljivi« in »enostavno rešljivi«. 

V naslednjem letu smo z novimi finskimi partnerji iz Mikkelija načrtovali mobilnost 

dijakov, ki bi bila popolna izmenjava: najprej naša šola sprejme dva finska dijaka in ju 

seznani ter spoprijatelji z dvema našima dijakoma; v naslednji potezi pa ta dva naša 

dijaka odpotujeta k partnerjem. Program za gostujoča dijaka je bil zelo natančno 

pripravljen, tako za obdobje njihovega praktičnega usposabljanja v šoli kot tudi pri 

delodajalcu. Načrtovane so bile tudi prostočasne aktivnosti. 

83

Slika 4 in 5: Prva finska dijaka na mobilnosti v SPSŠB Ljubljana 


Zastavljeni koncept mednarodnih mobilnosti dijakov je tudi v praksi, ob konkretni 

izvedbi, dobro deloval. Dijaki so se na vseh področjih, v šoli, pri delodajalcih in v 

prostem času, družili kot dobri prijatelji in stkali pristne osebne vezi. 

Podobno je potekal po pripovedovanju spremljevalnih učiteljev tudi drugi del izmenjave 

na Finskem, saj so dijaki ostali v medsebojnih stikih še tudi v naslednjih letih. 

Slika 6: Prvo leto mednarodnih projektov ― leto 2006: uvodna in skromna zbirka 

zastav partnerskih držav 


84

Prvi, dobro delujoč vzorčni primer mobilnosti dijakov bi lahko postal pravilo pri vseh 

nadaljnjih mobilnostih, ki jih je naša šola od tedaj izvajala redno vsako leto – to je bilo 

naše skupno izhodišče za projektno sodelovanje s finskimi šolami tudi v prihodnje. Iz 

leta v leto se je povečevalo tako število dijakov, udeleženih v mobilnosti, kakor tudi 

število partnerskih šol. Skladno s tem trendom je raslo število držav, s katerimi smo 

izvajali mobilnost. Kmalu smo ugotovili, da je podstavek oziroma nosilec za zastave 

novih držav partneric, ki se nahaja v avli naše šole, že po nekaj letih mednarodnega 

sodelovanja s tujimi šolami premajhen. 

Slika 7: Finski in slovenski dijak na praktičnem delu pri slovenskem delodajalcu 


Pomembno je, da smo skozi vsa ta leta izvajanja mobilnosti pridobivali izkušnje, na 

katerih lahko gradimo naprej. Poleg tega smo sodelovali še v nekaterih drugih mednarodnih 

projektih: Leonardo da Vinci – prenos inovacij, ki so se tako ali drugače 

dotikali mobilnosti in prenosa naših bogatih izkušenj s tega področja (npr. projekta 

PLIMe in SIMPLE). 

Nismo zanemarili niti novega projektnega sodelovanja z državami bivše Jugoslavije. 

Dejavno sodelujemo tudi z njimi, s šolami iz Skopja, Kragujevca, Osijeka, Podgorice 

in drugih mest jugoslovanskega prostora, s katerimi smo stkali močne projektno sodelovalne 

in prijateljske vezi. 

85

Slika 8 in 9: Mobilnost naših dijakov na Finskem 

Foto: M. Gale, 2009─2011. 

Slika 10 in 11: Mobilnost finskih dijakov v Sloveniji 

Foto: M. Gale, 2009─2011. 

86

3 SKLEP 

Kakšne so moje osebne izkušnje, glede na dejstvo, da sem bil vsa ta leta močno vpet 

v izvedbo mobilnosti dijakov tudi kot učitelj spremljevalec in kot učitelj na lastnem 

strokovnem usposabljanju? 

Lahko potrdim, da zelo pozitivne. Z veseljem in rad delam z dijaki, z domačimi in 

tujimi. Nasploh je užitek delati z motivirano mladino, polno pozitivne mladostne življenjske 

energije. V mobilnosti sem večinoma srečeval tovrstne dijakinje in dijake. 

Sicer so se občasno našli posamezni dijaki, domači in tuji, za katere sem, medtem 

ko je izvedba mobilnosti že potekala, ugotovil, da imajo neke svoje poglede in interese. 

A večinoma je pomagal resen pogovor, ki se je končal s sprejetimi dogovori in 

praviloma po njem ni več prihajalo do nezaželenih pojavov ali dogodkov. Še najpogosteje 

oziroma skoraj vsakič se je zgodilo, da so prihajajoči dijaki, po tednu ali dveh 

prebivanja na naših tleh, zboleli. V takih primerih sem po svojih najboljših močeh 

maksimalno poskrbel zanje. Imel sem tudi en zelo resen primer, ki je zahteval hitri 

prevoz na urgenco zaradi hudega vnetja dihalnih poti, ki je izredno hitro napredovalo. 

Vsakič skušam vzpostaviti z dijaki profesionalen odnos, ki temelji na obojestranskem 

zaupanju in ki je nekje vmes med mentorskim, nadrejenim in starševskim. V vsakem 

trenutku, 24 ur na dan in sedem dni v tednu, sem jim na voljo in v oporo. To mladim, 

ki so oddaljeni od svojcev, veliko pomeni. In to cenijo tudi tuji projektni koordinatorji. 

Tako sem bil pri izvedbi mobilnosti dijakov pogosto kar v trojni vlogi – kot organizator 

praktičnega usposabljanja, projektni koordinator in tutor. 

Kje pa zaznavam manjše odklone od optimalne izvedbe mobilnosti dijakov in kje so 

še možne izboljšave? S povečevanjem obsega mobilnosti je prišlo tudi do delitve 

nalog na več koordinatorjev. S tem se je pojavil izvedbeni problem usklajenosti njihovega 

dela. En primer: meni se ni zdelo dobro, da smo neko šolsko leto istočasno 

načrtovali in izpeljali tako pošiljanje naših dijakov v partnerske šole kot tudi sprejemanje 

tujih dijakov – kot da bi jih namerno želeli strogo ločiti. Po mojem opozorilu 

našim koordinatorjem te napake v nadaljevanju nismo ponavljali. Tudi to je učenje v 

načrtovanju projektnih mobilnosti naše šole in tujih partnerskih šol. 

Mobilnost izvajamo na obeh področjih, sprejemamo tuje dijake in pošiljamo partnerjem 

naše dijake. Kljub zelo dobrim izkušnjam s prve izmenjave pa zanemarjamo »neformalno 

plat« izmenjave gostujočih dijakov. Zanemarjamo druženje naših dijakov s 

tujimi. Oziroma lepše rečeno, prepuščamo ga njihovi medsebojni iznajdljivosti in interesom. 

Menim, da to ne poteka v redu, glede na dejstvo, da tuji dijaki vse prepogosto 

ob odhodu domov omenjajo, da so se zelo malo ali celo nič družili z našimi dijaki. 

87

Tudi naši dijaki po mojem mnenju »precej soprispevajo« k temu. Ko so na izmenjavi v 

tujini, jih tamkajšnji dijaki vzamejo s seboj na tekme, izlete, v savno ali plavalni bazen, 

na neformalna druženja v mestu, večerne zabave in podobno. Skratka, ukvarjajo se z 

njimi (ni mi znano, ali je to načrtovano s strani njihovih učiteljev/koordinatorjev ali ne). 

Ko se pa tu pojavijo tamkajšnji dijaki, s katerimi se lahko celo že poznajo, pa na vse 

omenjeno »pozabijo« in ne čutijo neke moralne dolžnosti, da bi kaj podobnega pripravili 

in naredili za dijake, ki so prišli k nam. Na tem področju nas še čakajo izboljšave, 

ki bodo nadgradile kvaliteto mobilnosti. 

Seveda tega področja ni možno preprosto le vnesti v izvedbeni program mobilnosti. 

S trenutnim stanjem, da to področje prepuščamo spontanosti oziroma meni kot osebi, 

ki je največ v stiku s tujimi dijaki na njihovi mobilnosti v Sloveniji in »tako ali tako« 

skrbi za njih, menim, ne moremo biti zadovoljni. Zato bomo v prihodnje uvedli novosti 

na tem področju. 

Dobro bi bilo, če bi v program priprave naših dijakov, preden gredo v tujino, vnesli 

tudi to pravilo moralne obveze. V izvedbenem programu dijakov, ki jih sprejmemo, pa 

bi po mojem mnenju moralo biti nekaj ur namenjenih tudi poglavju »kulturna in geografska 

predstavitev mesta in dežele, v katero prihajajo«, tako v obliki predstavitev 

kot v »živo«, z namenom njihove boljše integracije v našo kulturno okolje. Tu bi lahko 

vključili, poleg ustreznih učiteljev in projektnih koordinatorjev, tudi zainteresirane 

naše dijake prostovoljce. Prepričan sem, da imamo tudi take dijake na šoli, le poiskati 

jih moramo, dodatno motivirati in tudi to poglavje bo pohvaljeno s strani zadovoljnih 

odhajajočih tujih dijakov. 

88

IMPLEMENTACIJA PROJEKTOV ZDRAVE ŠOLE IN 

EKOŠOLE: IZZIVI ZA POVEZOVANJE NACIONALNIH 

IN MEDNARODNIH PROJEKTOV 

ECO SCHOOL AND SCHOOLS FOR HEALTH 

PROJECT IMPLEMENTATION: CHALLENGES TO JOIN 

NATIONAL AND INTERNATIONAL PROJECTS 

mag. Manca Omahen Majnardi 


manca.o.majnardi@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Vprašanja trajnostnega razvoja in skrbi za okolje so v zadnjih 

desetletjih močno okrepila prizadevanja tudi izobraževalnega okolja za obravnavo 

ekoloških vprašanj, ohranjanje biotske raznolikosti in čistega bivanjskega okolja. Spremenjen 

način življenja se močno odraža tudi v spremenjenem načinu življenja mladih. 

Prav zato je umeščanje vsebin o zdravju in zdravem življenjskem slogu mladih v šolski 

prostor v okviru projekta Zdrava šola nuja. 

Metodologija: Uporabljena je metoda kvalitativne vsebinske analize realiziranih projektnih 

aktivnosti za šolska projekta Ekošola in Zdrava šola. 

Rezultati: Projekta Ekošola in Zdrava šola sta na šoli prepoznavna projekta, saj se v 

njune aktivnosti vključuje vsako leto več dijakov in učiteljev. Projektne aktivnosti povezujemo 

z drugimi šolskimi nacionalnimi in mednarodnimi projekti ter jih implementiramo 

neposredno tako v učni proces kot medpredmetno povezovanje različnih strok. 

Razprava: Oba projekta, tako Ekošola kot Zdrava šola, s svojimi nazori, miselnostjo, cilji 

in smernicami sooblikujeta boljše okolje za razvoj otrok in mladostnikov. Oba programa 

sta iz skromnih začetkov prerasla v vseslovensko priznana projekta, katerih del je večina 

slovenskih šol. SPSŠB Ljubljana skuša slediti smernicam, ki sta si jih projekta zastavila. 

Ključne besede: Ekošola, Zdrava šola, projekt 

89

Abstract 

Theoretical background: The issues of sustainable development and environmental 

care in recent decades have greatly enhanced the efforts of educational environment 

and ecological issues, preserving biodiversity and clean living environment. Changed 

lifestyle is strongly reflected in changed youngsters’ lifestyles. That is why the integration 

of health and young people’s healthy lifestyles into educational curriculum within 

Schools for Health project is a necessity. 

Method: Qualitative content analysis method of realized project activities of Eco 

School and Schools for Health projects was used. 

Results: Eco Schools and Schools for Health are known school projects as their activities 

involve more students and teachers every year. Project activities are intertwined 

with other national and international school projects and implemented directly in the 

learning process as a cross-curricular integration of different disciplines. 

Discussion: Both projects, Eco Schools and Schools for Health, with their beliefs, mentality, 

objectives and guidelines formulate a better environment for development of children 

and adolescents. Both programmes, grown from humble beginnings, are well known thus 

including a majority of Slovenian schools. SPSŠB tries to follow projects’ set guidelines. 

Keywords: Eco Schools, Schools for Health, project. 

1 UVOD 

Oba projekta temeljita na deležnikih (s poudarkom na dijakih), njun namen pa je preučiti 

znanje in izkušnje o okolju in zdravju, jih aktivno uporabiti izven pouka, tj. v realnih 

življenju, in znatno prispevati k vprašanju trajnostnega razvoja tako z vidika okolja kot 

zdravja mladih (Murphy, 2011). 

Kot dolgoletna koordinatorica obeh projektov sem se strokovno usposabljala in preučevala 

tuje primere dobrih praks v sklopu svojih mobilnosti v Madridu v Španiji in 

Sonderborgu na Danskem. 


2.1 Projekt Ekošola: namen in cilji projekta 

Program Ekošola svetovno združuje 48.000 šol iz 58 držav. V Sloveniji je program 

prisoten od 1996 v okviru društva Doves–FEE (ang. Foundation for Environmental 

Education) Slovenija. 

90

Ekošola je mednarodna pobuda, ki spodbuja otroke, učence in dijake k aktivnemu sodelovanju 

pri sooblikovanju okolja, v katerem živijo. Daje jim možnost sooblikovanja okoljskega 

upravljanja. Program je namenjen spodbujanju in večanju ozaveščenosti o trajnostnem 

razvoju med otroki, učenci in dijaki skozi njihov vzgojni in izobraževalni program 

ter skozi aktivno udejstvovanje v lokalni skupnosti in širše. Ob koncu šolskega leta najuspešnejše 

šole prejmejo priznanje – zeleno zastavo. To je tudi edino javno in mednarodno 

priznanje slovenskim šolam za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi 

kriteriji FEE (Ekošola, 2011). 

Program stremi k vključevanju vseh deležnikov izobraževanja, učencev, učiteljev, lokalnega 

okolja in širše. Participativni (ang. all-inclusive) odnos/pristop ima pozitiven 

vpliv na mlade, da že v rani mladosti stopijo na pot ekološke ozaveščenosti in tako 

pripomorejo k izboljševanju okoljske problematike. Program ne deluje zgolj na nacionalni 

ravni, nasprotno, naravnan je širše, mednarodno in globalno (Ecoschools, 

2014). Spodbuja povezavo vrtcev, šol, dijaških domov, osnovnih in srednjih šol in fakultet/univerz 

k izmenjavi mnenj/informacij o ekologiji. Posledično ne krepi le okoljske 

zavesti, temveč znatno pomaga pri premagovanju jezikovnih in kulturoloških preprek. 

Program temelji na metodologiji sedmih korakov in je primerljiv z okoljskim standardom 

ISO 14001. 

2.2 Slovenska mreža zdravih šol: namen in cilji projekta 

Mreža zdravih šol je v slovenskem prostoru prisotna od poznih osemdesetih let prejšnjega 

stoletja, a njene smernice in merila ostajajo nespremenjeni: celostna skrb (telesna, 

duševna, socialna in okoljska) za promocijo zdravja mladih. Smelo zastavljen 

projekt iz osemdesetih let je do danes prerasel v mrežo, ki združuje več kot 57 % 

vseh slovenskih šol in deluje s podporo Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, 

znanost in šport ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje na področju 

območne koordinacije. Stremi k načinu miselnosti, ki spreminja življenjske navade 

vseh vpetih deležnikov, tj. učencev, učiteljev in staršev. 

Mreža zajema tako vrtce kot osnovne in srednje šole. Koncept je razvojni program 

promocije zdravja, ki presega okvir zgolj zdravega življenja in vključuje programe 

zdrave prehrane, spolnosti, varovalne dejavnosti, sodelovanja z zdravstvenimi institucijami 

ipd. Deluje celostno, saj svoje nazore preslika v učne načrte vrtcev in šol, 

kontinuirano izobražuje nosilce dejavnosti, sodeluje z lokalno skupnostjo in posledično 

izboljšuje počutje v vrtcih in šolah. Poudarek, t. i. rdeča nit Zdrave šole se vsako 

leto določi sproti, zavod pa nato izvede načrtovanje in evalvacijo. Zastavljeni cilji 

načrta se nadgrajujejo in lahko trajajo več let do popolne implementacije. Rdeče niti 

91

sledijo družbenemu dogajanju in se tako nanašajo na prisotnost alkohola pri mladih, 

duševno zdravje, gibanje in prehrano, sodelovanje staršev in šole, odnose, medgeneracijsko 

sodelovanje itd. 

Vizija Zdrave šole je prisotnost v vseh šolah, saj bomo le tako lahko okrepili skupno 

delovanje za krepitev zdravja in kakovosti življenja otrok in mladostnikov. Vizija ni le 

znanje, temveč razumevanje zdravja in podpornih elementov, potrebnih za uspešno 

odraščanje in razvoj mladostnikov. Sledi smernicam SHE (ang. Schools for Health in 

Europe), katere članica je, ki se ažurno odziva na problematiko v zvezi z zdravjem otrok 

in mladostnikov in stremi k podpori vsem organizacijam in strokovnjakom za nadaljnji 

razvoj in vzdrževanje promocije zdravja v šolah v vsaki državi, ki jo zagotavlja 

evropska platforma za promocijo zdravja v šolah (Zdrava šola in SHE Network, 2014). 

3 REZULTATI IN RAZPRAVA 

3.1 Implementacija projekta Ekošola na SPSŠB Ljubljana 

SPSŠB Ljubljana je k programu Ekošola pristopila leta 2010 in je bila ena izmed 

prvih srednjih šol v programu. Program je šola ponotranjila celostno in leta 2011 pridobila 

najvišje priznanje – zeleno zastavo. Med letom je sledila metodologiji sedmih 

korakov, ki vključujejo ustanovitev Eko odbora, ki združuje tako učitelje kot učence, 

akcijski načrt, ki šolo zavezuje k izpolnitvi kratko- in dolgoročnih ciljev, umestitev 

slednjega v kurikul, nadgradnjo izobraževalnega procesa, okoljski pregled zavoda in 

možne izboljšave, nadzor, spremljavo in končno evalvacijo načrtovanih del, obveščanje 

in/ali ozaveščanje deležnikov in vključevanje okolice ter eko listino. 

Šola je v času delovanja v programu Ekošola naredila znaten korak na ekološkem in 

okoljevarstvenem področju. Izpostavljamo nekaj ključnih realiziranih in/ali nadgrajenih 

projektov (Ekošola, 2011): 

● 

● 

● 

● 

priprava in izdelava energetskega načrta, ki odločilno vpliva na porabo 

energije; 

izgradnja ekološkega otoka, ki spodbuja pravilno ločevanje odpadkov (papir/karton, 

steklo, embalaža, biorazgradljivi odpadki, nevarni odpadki); 

izdelava ekokotička za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme 

ter baterij z možnostjo ponovne uporabe: namen in cilj projekta je dolgoročno 

dvigovanje ozaveščenosti ciljnih javnosti glede ustreznega ravnanja z 

odpadno električno in elektronsko opremo; 

zbiranje odpadnih tonerjev, kartuš in trakov; 

92

● 

● 

● 

● 

● 

● 

zbiranje tekstilij in njihova ponovna uporaba: izdelava trajnostnih nakupovalnih 

vrečk; 

aktivno sodelovanje in nagrada v projektu Mladi v svetu energije: cilj in pomen 

projekta je celovit in strokoven pristop k pomenu, porabi, proizvodnji 

in oskrbi z (električno) energijo in način proizvodnje le-te; 

izdelava načrta za varčevanje z električno energijo pri uporabi računalniške 

opreme: cilj je bil redno spremljanje porabe električne energije računalniške 

opreme na šoli, spoznavanje različnih možnosti varčevanja z električno 

energijo pri uporabi računalniške opreme, iskanje rešitev s predlogi ukrepov 

za manjšo porabo energije in posledično manjše onesnaževanje okolja, prenos 

izkušenj in znanja v prakso ter domače okolje, osveščanje odgovornih 

v prizadevanjih za varčevanje z energijo; 

aktivno sodelovanje v projektu Očistimo Slovenijo; 

uporaba ekoloških/predelanih materialov pri izdelavi likovnih del, katerih 

prodaja je namenjena zbiranju eko evra z možnostjo sledljivosti in 

zmanjšanje porabe pitne vode: projekt Vodni agent – vsaka kapljica šteje. 

Projekt Ekošola raste z ustanovo oziroma zavodom. Ciljni projekti (odpadki, energija, 

voda ipd.) se z leti nadgrajujejo in posodabljajo. Cilj je končna izpolnitev zastavljenih 

ciljev ob čim večji udeležbi vseh deležnikov. Vse spremembe na področju ekologije 

so dobrodošle, ker celostno prispevajo k izboljšanju okoljskega odtisa zavoda, ki pa 

neizogibno vodi k bolj trajnostni, cenejši in odgovornejši politiki šolskega prostora 

(Medved in Novak, 2000). 

3.2 SPSŠB Ljubljana kot del projekta Zdrava šola 

SPSŠB Ljubljana je del projekta Mreža zdravih šol od leta 2008. Pogoj članstva je zavezanost 

vseh zaposlenih, da dejavno sodelujejo v projektu in posledično podpirajo 

in soustvarjajo usmeritve promocije zdravja in zdravju prijazno šolsko okolje. Šolski 

projekt temelji na načrtovanih dejavnostih, ki zasledujejo kriterije in se letno nadgrajujejo: 

odnos do okolja (dolgoročni cilj je dodatno spodbuditi odnos do okolja), odnos 

do sočloveka (dolgoročni cilj je vključenost v humanitarne dejavnosti, medvrstniška/ 

medsebojna pomoč), odnos do zdravega življenja (obeležitev svetovnih dni: dan brez 

cigarete, svetovni dan zdravja itd.) in vrsta dejavnosti, ki šolo povezujejo z zunanjimi 

institucijami (zdravstvena preventiva, droge, nenasilna komunikacija, škodljivi učinki 

alkohola, zdrava prehrana, higiena in zdravje …). Dejavnosti se osredinjajo na deležnike 

v obliki delavnic, predavanj, skupinskega dela in/ali seminarja. 

93

4 SKLEP 

Članstvo v obeh projektih temelji na pričakovanju izboljšave poučevanja in/ali učenja 

z iskanjem novih poti neposredno povezanih z ekologijo in/ali zdravjem. Letno jih 

evalviramo in vključimo čim več orodij za doseganje zastavljenih ciljev. 

Razvoj obeh projektov bo v prihodnje temeljil na dosežkih, vrednotah, nenehnem 

raziskovanju in inovativnih pristopih reševanja okoljske in zdravstvene problematike. 

Prepletanje z ostalimi projekti, ki se izvajajo na SPSŠB Ljubljana, je tako nujno za 

spoznavanje kulturnih praks kot sestavnega dela vprašanj trajnosti in zdravja. 


Ecoschools, 2014. Ecoschools [online]. Dostopno na: http://www.ecoschools.global/ [19. 2. 

2016]. 

Ekošola, 2010. Ekošola [online]. Dostopno na: http://www.ekosola.si/ [10. 1. 2016]. 

Medved, S., Novak, P., 2000. Varstvo okolja in obnovljivi viri. Ljubljana: Fakulteta za strojništvo. 

Murphy, G., 2011. Majhni koraki ― velik učinek za čistejši svet. Ljubljana: MK. 

SHE Network, 2014. SHE Network [online]. Dostopno na: http://www.schools-for-health.eu/ 

she-network [10. 2. 2016]. 

Zdrava šola, 2014. Slovenska mreža zdravih šol [online]. Dostopno na: http://www.nijz.si/sl/ 

slovenska-mreza-zdravih-sol [10. 2. 2016]. 

94

eTWINNING KOT PRILOŽNOST ZA VIRTUALNO 

UČNO OKOLJE 

eTWINNING: OPPORTUNITY FOR VIRTUAL 

LEARNING ENVIRONMENT 

Inka Nose 

Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani 

inka.nose@ssgtlj.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Mobilnost predstavlja za posameznika priložnost za osebnostni razvoj 

in pridobivanje znanja na neformalen ali formalen način. To mu pomaga razvijati 

kompetence timskega dela, ustvarjalnost, prevzemanje odgovornosti, zmožnost reševanja 

problemov, izboljšati jezikovne in socialne kompetence ... Vse to pa so sposobnosti, 

ki jih pri posamezniku cenijo delodajalci, zlasti pri vstopanju mladih na trga dela. Nove IKT 

danes omogočajo, da v ospredje učnega procesa stopajo nove oblike mobilnosti kot premik 

iz »prostorske« v novo obliko mobilnosti – »virtualno oziroma kognitivno mobilnost«. 

To pa lahko dosežemo v učnem okolju na različne načine – tudi s platformo eTwinning. 

Metoda: V raziskavi sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabila sem metodo 

SPIN, ki izpostavlja slabosti, prednosti, izzive in nevarnosti uvajanja eTwinninga 

v učni proces za dijake in učitelje. 

Rezultati: Prednosti z vidika spremenjene vloge učitelja vidim v nudenju podpore dijakom 

in spodbujanju aktivnega načina učenja. Poveča se motiviranost dijakov in osmišljanje 

usvojenega znanja v avtentični življenjski situaciji (npr. pri tujem jeziku). Pri 

dijakih dosežemo hkrati razvijanje številnih kompetenc. To pa seveda pomeni veliko 

izzivov tudi za učitelja, saj od njega zahteva spremenjen pristop poučevanja in dodatno 

strokovno usposabljanje. 

Razprava: Uvajanje eTwinning platforme je priložnost za vzpostavljanje novih možnosti 

virtualnih oziroma kognitivnih mobilnosti dijakov v nova učna okolja in povezovanje 

dijakov iz različnih držav. 

Ključne besede: mobilnost, učna okolja, dijaki, učitelji, eTwinning 

95

Abstract 

Theoretical background: Mobility presents an individual with an opportunity for personal 

development and knowledge acquisition in formal and informal way. The latter 

helps develop teamwork skills, creativity, accountability, creativity, problem solving, 

language and social skills improvement... Such skills are appreciated in young people 

when entering the labour market by future employers. New ICT prioritize new forms of 

mobility in an educational framework as a shift from „space“ mobility to a new form of 

mobility: ‘virtual/cognitive mobility’. This can be achieved in the learning environment 

in different ways – also by using eTwinning platform. 

Method: Qualitative research approach was used. SPIN method exposing strengths, 

weaknesses, challenges and risks of introducing eTwinning in the learning process for 

students and teachers was applied. 

Results: The advantages, in terms of a changed teacher role, can be seen in providing 

student support and promoting active ways of learning. Student motivation 

and knowledge of real life situations increase (ex. foreign language teaching). Thus 

students achieve a number of competences. This means a lot of challenges for the 

teacher as s/he is required to change his/her teaching methods and attend additional 

professional training. 

Discussion: Introducing eTwinning platform is an opportunity to establish new possibilities 

of student virtual or cognitive mobility in new learning environments and student 

integration from different countries. 

Keywords: mobility, learning environments, students, teachers, eTwinning 

1 UVOD 

Spremembe v življenju so stalnica in izobraževanje ni nikakršna izjema. Dejstvo pa 

je, da mora izobraževanje danes hitreje slediti vsem družbenim spremembam, kot je 

pred dvema ali tremi desetletji. Priložnost za to nam ponujajo tudi novi pristopi projektnega 

povezovanja in sodelovanja v šolskem prostoru. 

S projektnim delom v šolah sem se prvič seznanila in tudi konkretno sodelovala med 

svojih pripravništvom na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad – Ljubljana, ko 

smo pri pouku geografije in prometne geografije v pouk integrirali pristope projektnega 

dela. Geografija in še predvsem prometna geografija sta učna predmeta, ki od 

mladih zahtevata razumevanje sodobnega sveta v raznolikosti kultur ter naravnih in 

družbenih značilnosti različnih okolij. Vedno se ni mogoče fizično premakniti v vsa ta 

96

odmaknjena okolja po svetu, zato je dijakom potrebno drugače, z ustreznimi učnimi 

pripomočki ali gradivom, predstaviti, kaj se dogaja v različnih regijah sveta. 

Sedaj poučujem geografijo in različne predmete s področja turizma na Srednji šoli za 

gostinstvo in turizem v Ljubljani. Tudi turizem kot hitro razvijajoča se panoga zahteva 

nov in mlad kader, ki se bo hitro prilagajal novim okoliščinam, ki bo znal projektno 

iskati nove rešitve in ki se bo projektno povezoval s partnerji po svetu. Zato je potrebno 

mlade, ki se izobražujejo za poklice v gostinstvu in turizmu, naučiti uporabljati 

nove IKT in platforme za mreženje in sodelovanje. Takšno priložnost za učenje mladim 

ponuja tudi eTwinning. 


2.1 Novi pogledi na mobilnost 

Povezovanje ljudi in kultur ter izmenjava idej in znanj v zgodovini nista bila še nikoli 

tako hitra, enostavna in dinamična. Mobilnost je danes enostavnejša in hitrejša kot kadarkoli 

prej. Vstopanje, sodelovanje in prevzemanje iniciativ v mednarodnem prostoru 

je postalo nekaj povsem običajnega. Če je bila za doseganje teh ciljev nekoč nujna 

fizična mobilnost, pa danes globalizacijski vplivi omogočajo nove vloge posameznika v 

informacijski družbi, saj lahko brez fizične spremembe lokacije oziroma mobilnosti dosežemo 

podobne učinke z uporabo najsodobnejše IKT, kar redefinira način življenja in 

delovne aktivnosti posameznika. Gre za novo pojmovanje participacije posameznika v 

globalnem svetu za doseganje lastnih ciljev v poslovnem ali osebnem življenju. Gre za 

novo razumevanje mobilnosti kot premik iz »prostorske mobilnosti« v novo obliko mobilnosti 

– »virtualno mobilnost«, ki jo lahko identificiramo tudi kot »kognitivno oziroma 

miselno mobilnost«. Ker je zaradi najrazličnejših omejitev v vzgojno-izobraževalnem 

procesu pogosto težko doseči fizično mobilnost v novo učno situacijo ali okolje, pa je 

prav virtualno kognitivna mobilnost priložnost za doseganje novih ciljev izobraževanja 

v današnjem globalnem učnem prostoru. Virtualna mobilnost je pri izvajanju različnih 

oblik pouka lažje izvedljiva, lažje jo je vrednotiti in kot priložnost za kontinuiteto lahko 

prinaša tudi dolgoročne učinke. 

Z uporabo sodobnih IKT pri pouku lahko dosežemo številne pozitivne učinke tako 

pri delu učitelja kot tudi pri doseganju učnih rezultatov v izobraževalnem procesu pri 

dijakih. 

Dijaki so danes predvsem zaradi interneta seznanjeni z dogajanjem po svetu. Vendar 

enoznačna uporaba interneta kot medija za iskanje podatkov in informacij postavlja 

dijaka pogosto in predvsem v pasivno vlogo, vlogo opazovalca ali tistega, ki samo 

97

sprejema informacije. Pogosto dijaki nimajo priložnosti za kritično vrednotenje informacij 

ali dogodkov z vrstniki iz drugih kulturnih okolij, drugih držav. Prav zato 

menimo, da so »virtualne mobilnosti«, kot je sodelovanje dijakov iz različnih držav neposredno 

v učnem procesu, priložnost za doseganje učnih ciljev višjih taksonomskih 

stopenj. To vsem vključenim prinaša številne prednosti, kot so: izboljšanje ključnih 

poklicnih in jezikovnih kompetenc, medkulturni dialog, timsko delo v mednarodnem 

okolju – izboljšanje socialnih kompetenc, povečanje motiviranosti in samozavesti, 

osebna rast … Spodbuja tudi ustvarjalnost, inovativnost, podjetnost, funkcionalno 

pismenost, moralno in družbeno kritičnost, prevzemanje odgovornosti ter ne nazadnje 

možnost uporabe tega znanja kasneje v avtentičnih problemskih situacijah. S tem 

je usvojeno znanje osmišljeno, k čemur teži sodobni pouk in kar narekujeta gospodarstvo 

in trg dela. 

Delo v mednarodnem kulturnem okolju in reševanje konkretnih problemov tudi s pomočjo 

virtualne oziroma kognitivne mobilnosti je zagotovo sodoben pristop poučevanja 

in učenja na način, kako lahko mladostnik pridobi kompetence in socialne veščine, 

ki jih potrebuje za vstop na trg dela in samostojno življenje. 

2.2 eTwinning: priložnost za projektno delo 

Danes je povezava s tujimi učitelji in sodelovanje v mednarodnih projektih z aktivnim 

sodelovanjem dijakov v učilnici enostavna. Ena od možnosti je uporaba platforme 

eTwininning. 

eTwinning je skupnost za evropske šole, ki nudi platformo zaposlenim (učiteljem, 

ravnateljem, knjižničarjem itd.), ki delajo na šoli v eni izmed evropskih držav, ter jim 

omogoča komunikacijo, sodelovanje, razvijanje projektov, izmenjavo, spodbuja pa 

tudi sodelovanje evropskih šol s pomočjo IKT tako, da nudi podporo, orodja in storitve, 

ki šolam poenostavljajo oblikovanje kratkoročnih in dolgoročnih partnerstev na 

katerem koli predmetnem področju. 

Portal učiteljem nudi spletna orodja za iskanje partnerjev, oblikovanje projektov, izmenjavo 

idej ter dobrih praks in jim omogoča takojšnje sodelovanje s pomočjo številnih 

posebej za to prilagojenih orodij, dostopnih na platformi eTwinning 1 . Ne nazadnje 

pa z navezanimi stiki s partnerskimi šolami lahko učitelji vzpostavimo tudi partnerski 

odnos, ki ni omejen na trajanje posameznega projekta. 

1 Vir: https://www.etwinning.net/sl/pub/discover/what_is_etwinning.htm 

98


V raziskavi sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop. Uporabila sem metodo 

SPIN, ki v splošnem opredeljuje slabosti, prednosti, izzive in nevarnosti. Sama sem 

to analizo uporabila za vrednotenje koristi uporabe učne platforme eTwinning v učnem 

procesu za dijake in učitelje. 

4 REZULTATI 

V mednarodnem projektu, v katerem sta bili vključeni dve šoli, sem ugotavljala učinke 

sodelovanje v projektnih aktivnostih za dijake in učitelje. 

99

Tabela 1: SPIN-analiza koristi eTwinninga za dijake in učitelje 

SLABOSTI 

PREDNOSTI 

Učitelji: Dijaki: Učitelji: Dijaki: 

- partnerji niso ustrezni; 

- v fazi priprave projekta 

veliko organizacijskega 

dela; 

- vsi učitelji niso pripravljeni 

sodelovati v takšnih 

projektnih aktivnostih; 

- odsotnost podpore 

vodstva; 

- slaba IKT-opremljenost 

šole. 

IZZIVI 

- nestrukturirana snov; 

- v okviru pouka porabljenega 

veliko časa za 

organizacijske aktivnosti; 

- vsi dijaki niso dovolj 

dobro digitalno pismeni 

za uporabo sodobnih 

IKT; 

- v primeru odsotnosti 

dijaka od pouka lahko 

pretrgamo kontiniuteto 

projektnega dela. 

- učitelj prevzame 

vlogo mentorja; 

- učitelj je motivator 

dijakov; 

- učitelj prevzame 

vlogo koordinatorja 

procesa dela; 

- priložnost za 

uvajanje sodobnih 

pristopov poučevanja. 

- samostojno učenje; 

- razvija digitalne kompetence; 

- razvija jezikovne 

kompetence – tuji 

jezik; 

- ustvarjalnost in inovativnost; 

- kritično razmišljanje; 

- reševanje problemov; 

- sprejemanje odločitev; 

- sodelovanje; 

- odločanje. 

NEVARNOSTI 

Učitelji: Dijaki: Učitelji: Dijaki: 

- razvijanje organizacijskih 

sposobnosti z jasnimi 

navodili; 

- timsko delo; 

- vključitev projektnega 

dela v redni pouk; 

- potreba po dodatnem 

izobraževanju in usposabljanju; 

- vrednotenje dela dijakov; 

- iskanje ustreznih projektov 

za učno vsebino. 

Vir: povzeto po Lipič, 2013. 

- priložnost za sodelovanje 

tudi dijakov s 

šibkimi sposobnostmi; 

- razumevanje drugih 

kultur in sprejemanje 

drugačnosti; 

- izmenjava znanj in 

izkušenj; 

- razvijanje projektnih 

veščin; 

- možnost sodelovanja 

tudi izven učilnice; 

- spodbujanje sodelovanja 

med dijaki in 

učitelji. 

- učna vsebina postane 

sekundarnega 

pomena; 

- (so)odvisnost od 

partnerja za dokončanje 

projekta; 

- konflikti; 

- tekmovalnost. 

- slabša kontrola dela 

in vrednotenje napredka 

posameznika; 

- potrebno veliko samoiniciative 

dijaka; 

- projektno delo zasenči 

usvajanje učne 

vsebine. 

100

5 RAZPRAVA 

V raziskavi sem ugotavljala učinke virtualne oziroma kognitivne mobilnosti na učne 

izide dijakov in pristope poučevanja učiteljev. 

Predvsem so me zanimali vidik motiviranosti za delo, osmišljenost njihovega znanja 

in kompetenčna uporaba v avtentičnih situacijah. 

Sama sem prednosti videla predvsem z vidika izvajanja projekta, kjer se je moja 

vloga spremenila predvsem v nudenje podpore dijakom in spodbujanje aktivnega 

načina učenja, namesto pasivizacije dijaka ob klasičnem, frontalnem posredovanju 

znanja. Motiviranost dijakov je povečana in osmišljena z uporabo znanj v avtentični 

situaciji (tuji jezik). Priložnost je tudi za razvijanje več kompetenc hkrati. To pa seveda 

predstavlja veliko izzivov za učitelja, saj zahteva tudi od njega spremenjen pristop k 

poučevanju in drugačne priprave na učni proces. 

Zavedati pa se je seveda potrebno tudi slabosti, predvsem jih zaznam pri sodelovanju 

s partnerji, saj se lahko zgodi, da ti ne opravijo dogovorjenih nalog. 

6 SKLEP 

Znotraj EU je določenih 8 kompetenc, ki so ključne za osebno rast in razvoj, aktivno 

državljanstvo, socialno vključenost in zaposlitev vsakega posameznika, še posebej 

pa so potrebne zaradi visoke stopnje brezposelnosti mladih v Evropi. 

Tako je virtualna kognitivna mobilnost postala v vse bolj digitalnem svetu pomembna 

izkušnja za osebnosti razvoj tako v formalni kot neformalni obliki učenja. Omogoča 

aktivno učenje, ki temelji na večji motiviranosti in zaradi bolj osmišljenega učenja 

zagotavlja trajnejši učinek. Dijaki se učijo v realnih situacijah in preizkušajo svoje veščine 

in spretnosti, kar jim omogoča lažji prehod na trg dela. 

Namen izobraževanja je opolnomočiti mlade kot bodoče akterje v razvoju družbe in 

gospodarstva s celostnim znanjem in izkušnjami. Tako bodo lahko vstopali na trg 

dela samozavestno in bodo znali pridobljeno znanje osmisliti in iskati rešitve. Virtualna 

kognitivna mobilnost jim nudi možnost gradnje, izmenjave in preizkusa svojih 

sposobnosti in priložnost za udejanjanje ustvarjalnosti na realističen način. Takšen 

način dela jih bolje motivira in omogoča bolj produktivno učenje. 

Hkrati pa na ta način mladi gradijo in širijo svojo socialno mrežo ter dobijo uvid v 

različne kulture in družbe. To spreminja način dela učitelja in ga postavlja v vlogo 

101

spodbujevalca aktivnega učenja, ki daje poudarek razvijanju ključnih vidikov učenčevega 

razvoja, kot so spoznavna, moralna in družbena kritičnost, ustvarjalnost, 

inovativnost, podjetnost, funkcionalna pismenost ter razvijanje zmožnosti uporabe 

znanja v avtentičnih problemskih situacijah in s tem osmišljanje usvojenega znanja 

(Sentočnik, 2013). 






Sentočnik, S., 2013. Študija učinkov programa Vseživljenjsko učenje na osnovno in srednješolsko 

izobraževanje z vidika nacionalnih prioritet. Ljubljana: Cmepius, str. 6. 

Razvijanje kompetenc učenca s pomočjo eTwinninga. 2014 [online]. Dostopno na: http:// 

files.eun.org/etwinning/book2014/SL_Etwinning_2014.pdf. [5. 3. 2016]. 

102

USPOSABLJANJE UČITELJEV V MEDNARODNIH 

PROJEKTIH – PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE 

KVALITETE POUKA SLOVENŠČINE 

TEACHER TRAINING IN INTERNATIONAL PROJECTS 

– OPPORTUNITY TO IMPROVE SLOVENIAN 

LANGUAGE TEACHING 

Andrej Golinar 


andrej.golinar@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Didaktiko pojmujemo kot vedo o izobraževanju in pouku, didaktiko 

književnosti pa kot vedo o pouku književnosti. Temeljni cilj didaktike književnosti 

je usposabljanje učencev za dejaven stik s književnostjo. 

Metodologija: Metode za dosego temeljnega cilja pa so neizkušenjske in izkušenjske. 

Izkušenjske metode omogočajo, da učenec pridobiva književne sposobnosti in znanje 

s pomočjo lastne bralne izkušnje. Izkušenjska metoda je šolska interpretacija književnega 

besedila. 

Rezultati: Avtor članka, učitelj slovenščine na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad 

– Ljubljana, ki sodeluje pri mednarodnem projektu Passport to your future, je 

na praktičnem primeru ure književnosti pokazal, kako lahko sodelovanje pri projektu 

izboljša kvaliteto pouka. 

Razprava: Učitelj s sodelovanjem v mednarodnih projektih in usposabljanjem v tujini 

pridobiva didaktične in pedagoške izkušnje, zaradi katerih kvalitetno spreminja svojo 

prakso poučevanja. 

Ključne besede: didaktika književnosti, metode in cilji pouka književnosti, šolska 

interpretacija književnega besedila 

103

Abstract 

Theoretical framework: Methodology of teaching defines education and teaching, 

methodology of literature defines literature teaching. The ultimate objective of methodology 

of literature is to prepare pupils to actively engage in literature. 

Method: Methods used are experiential and non-experiential. Experiential methods 

allow the learner to acquire literary skills and knowledge through their own reading 

experience. Experiential school method is interpretation of literary texts. 

Results: Actively involved in the Passport to Your Future project, I used a practical 

example (a literature lesson) to prove how one can improve the quality of teaching by 

participating in the project itself. 

Discussion: Teachers, by participating in international projects and training abroad, 

acquire didactic and pedagogical experience, which consequently influence and 

change their teaching practice. 

Keywords: Methodology of literature, methods and aims of literature teaching, school 

interpretation of literary texts. 

1 UVOD 

Pouk je pedagoško osmišljen in namerno organiziran proces, ki vzgaja in izobražuje posameznika. 

Pri pouku učenec razvija ustrezno vedenje, ustvarjalno mišljenje, samostojno 

in smotrno rešuje problemske situacije. Po Tomić (1997) je pouk po svoji naravi tudi 

socialno dogajanje, ki učencem nudi mnoge vzgojne izkušnje. Zato so zelo pomembne 

kakovostne socialne interakcije, kar pomeni, da učenec pri pouku izmenjuje svoje izkušnje, 

poskuša razumeti druge, učitelj pa si prizadeva zmanjšati svojo moč nad učenci. 

Sodobni pouk torej zahteva aktivnega učitelja, ki je mnogo več kot le prenašalec 

učnih vsebin na učence. Njegova vloga je zelo pomembna, saj vpliva na učenčev 

razvoj (Tomić, 1997). Ni dovolj, da je učitelj strokovnjak za svoj predmet, imeti mora 

tudi ustrezno pedagoško in didaktično usposobljenost. Sodelovanje pri mednarodnih 

projektih in usposabljanju v tujini učitelju omogoča, da pri pouku uporabi takšne 

učne oblike in sredstva ter metode poučevanja, ki omogočajo učencu ustrezno vedenje, 

ustvarjalno mišljenje, samostojno in smotrno reševanje problemskih situacij. 

Pouk postane prostor učinkovite komunikacije med učiteljem in učenci, pri katerem ti 

niso pasivni prejemniki informacij, ampak aktivni udeleženci učnega procesa. 

Članek najprej definira pojma didaktika in književna didaktika, zatem pa opredeli cilje 

in metode pouka književnosti. Predstavi projekt Passport to your future (v nadaljevanju 

104

PTYF), ki omogoči učitelju dodatno pedagoško usposabljanje v tujini. Naštete so prednosti, 

ki jih takšno sodelovanje prinese v vzgojno-izobraževalnem procesu za učitelja 

in učenca. Zatem je predstavljen praktični primer, kako udejanjiti te prednosti v praksi. 


2.1 Didaktika, književna didaktika 

Didaktiko 1 definiramo kot vedo o izobraževanju in pouku. Proučuje proces izobraževanja 

ne glede na to, kdaj in kje poteka izobraževanje. Ker je pouk najbolj sistematična 

in pogosta oblika izobraževanja, jo proučuje tudi didaktika. Naloge didaktike so 

med drugim: 

● analiza izobraževanja nasploh in učnega procesa, 

● poučevanje in učenje, 

● komunikacija, 

● načela in pravila vzgojno-izobraževalnega dela, 

● metode in oblike učnega dela, 

● organizacija učnega procesa, 

● razmerje med učencem, učiteljem in učno snovjo, 

● načrtovanje in vrednotenje učnega dela, 

● proučevanje izobraževalne tehnologije (Tomić, 1997). 

Didaktika književnosti pa je veda o pouku književnosti – o njegovih dejavnikih, vsebinah, 

ciljih, metodah in organizacijskih vprašanjih. Sodi med specialne didaktike in je 

uporabna ter interdisciplinarna veda (Krakar Vogel, 2013). 

Obstaja na dveh ravneh: na teoretično raziskovalni ravni in na izvedbeni ravni. 

Na teoretično raziskovalni ravni didaktika književnosti z različnimi racionalnimi in 

empiričnimi metodami raziskuje, definira in argumentira spoznanja o sestavinah didaktične 

strukture, kot so cilji, vsebine in metode, okoliščinah in udeležencih pouka 

književnosti ter o razmerjih med njimi. Na izvedbeni ravni pa je didaktika književnosti 

1 Definicij didaktike je več. Lahko jo definiramo kot teorijo o poučevanju, izobraževanju, pouku, izobraževanju 

s poukom ali vedo, ki proučuje tehnike učnega dela. Teorija o poučevanju določa, da je 

predmet didaktike vsako poučevanje. Teorija o izobraževanju didaktiko definira kot proces pridobivanja 

znanja, spretnosti, navad in razvijanja učenčevih psihofizičnih sposobnosti, medtem ko teorija 

o izobraževanju s poukom določa, da je predmet didaktike zgolj izobraževanje s poukom. Pri teoriji 

o pouku didaktika proučuje izobraževalno in vzgojno plat pouka, medtem ko se definicija didaktike 

kot vede, ki proučuje tehnike učnega dela, osredotoča le na opise učnih tehnik (Tomić, 1997). 

105

praktično usposabljanje učiteljev na vseh ravneh izobraževanja. Specialni didaktiki 

sodelujejo pri umeščanju književnosti v šolski sistem in prakso 2 . 

2.2 Cilji in metode pouka književnosti 

SSKJ pojmuje književnost kot »umetnost, ki ima za izrazno sredstvo besedo, jezik«, 

Kos (1992) pa s književnostjo označuje vsa tista besedila, ki so namenjena predvsem 

literarno-estetskemu doživljanju, učinkovanju in vrednotenju. 

Temeljni cilj pouka književnosti je »usposabljanje učencev za dejavno komunikacijo z 

literaturo« (Krakar Vogel, 2004, str. 39), usposabljanje učencev za učinkovito komunikacijo 

s književnostjo. Pri tem učenci razvijajo književne sposobnosti, pridobivajo 

književno znanje in dojemajo književnost kot posebno vrednoto (Krakar Vogel, 2004). 

Vzgojni cilji pouka književnosti so ožji in širši. Ožji cilji zajemajo učenčevo pozitivno 

dojemanje književnosti, pozitiven odnos do literarnega ustvarjanja in ljubezen do lepe 

knjige (Krakar Vogel, 1993). Širši vzgojni cilji so rezultat dolgotrajnega in zahtevnega 

intelektualnega napora na kognitivnem nivoju. Teh ne bo učitelj privzgojil učencem v 

enem šolskem letu, saj zajemajo oblikovanje posameznega splošnega vrednostnega 

sistema in karakterizacije posameznika (Krakar Vogel, 2004). 

Metode pouka književnosti so neizkušenjske in izkušenjske. 

O neizkušenjskih govorimo, kadar učenci pri pouku književnosti ne sodelujejo z branjem, 

temveč frontalno sprejemajo informacije o predmetu. Z izkušenjsko metodo 

učenec »pridobiva spoznanja s transformacijo in dopolnjevanjem lastne bralne izkušnje« 

(Krakar Vogel, 2004, str. 56). Izkušenjska metoda je šolska interpretacija književnega 

besedila. 

Faze šolske interpretacije so: 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

● 

uvodna motivacija, 

napoved besedila in njegova umestitev, 

interpretativno branje, 

premor po branju in izražanje doživetij, 

razčlenjevanje besedila, 

sinteza in vrednotenje, 

nove naloge. 

2 Specialni didaktiki sodelujejo tudi pri izdelavi učnih načrtov, didaktičnih gradiv in pri uvajanju novosti 

v delo v razredu (Krakar Vogel, 2004). 

106

Uvodna motivacija je zasnovana na podlagi učenčevih izkušenj, pričakovanj, zaznav 

in znanja. Učitelj lahko na tej stopnji ponovi že usvojeno književno znanje, pričakovane 

vsebine in oblike novega besedila navezuje na že znane literarne oziroma zunajliterarne 

izkušnje ali učencu postavi intelektualno ali čustveno uganko, problem, 

ki ga mora rešiti. Pri napovedi besedila učitelj na kratko predstavi avtorja, okoliščine 

nastanka, besedilno vrsto, opozori na neznane in nerazumljive besede. Po interpretativnem 

branju (glasnem in tihem) učitelj pozove učence, da izrazijo svoje prve misli, 

vtise, ki jim je pustilo branje besedila. Učenec lahko izrazi svoja občutja nebesedno, 

likovno in gibalno, ali besedno 3 . Razčlenjevanje besedila zajema več taksonomskih 

stopenj. Učenec mora po spominu obnoviti poglavitne podatke v takem zaporedju, 

kot se odvijajo v besedilu, in umetnostno besedilo prevesti v neumetnostno. Besedilno 

celoto zna razčleniti na posamezne sestavine vsebine in oblike 4 . Sledi zaokrožanje 

spoznanj, ki poteka na različne načine: individualno, skupinsko ali v dialogu z 

učiteljem. Rezultati spoznanj se oblikujejo v miselni vzorec, preglednico, tabelsko sliko 

ali sklepni zapis. Po sklepnem povzemanju učenec vrednoti in utemelji vrednostno 

sodbo o književnem besedilu. Za domačo nalogo napiše spis, v katerem izrazi svoje 

celostno doživljanje besedila, ga obnovi, se pouči o literatu in njegovem času, lahko 

pa interpretira novo besedilo, ki ga primerja z obravnavanim (Krakar Vogel, 2004). 

3 PROJEKTNE IZKUŠNJE KOT PRILOŽNOST ZA IZBOLJŠANJE 

KVALITETE POUKA SLOVENŠČINE 

3.1 »Passport to your future« in šolska interpretacija pri slovenščini 

»Passport to your future« (v nadaljevanju PTYF) je projekt v okviru projekta Erasmus+ 

Ključni ukrep 2 (KA2), ki s svojimi rezultati pripomore k izboljšanju zaposlitvenih možnosti 

mladih, mladinskemu delu in h krepitvi kompetenc, ki bodo mladim pomagale 

do zaželene zaposlitve. V PTYF sodelujejo 4 evropske šole 5 , med njimi tudi Srednja 

poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. V projektu PTFY, v katerem sodeluje 

30 učencev od 2. do 4. letnika in 5 učiteljev ter traja dve leti (2014─2016), učenci 

pridobivajo spretnosti in kompetence, ki jim bodo pomagale do hitre in ustrezne zaposlitve 

na lokalnem, državnem ali mednarodnem trgu delovne sile. Učenci se udeležujejo 

vsakotedenskih delavnic, geografskih in jezikovnih priprav, s katerimi krepijo 

3 Besedno izražanje je lahko enogovorno, dvogovorno, pisno, ustno, opisno ali ustvarjalno (Krakar 

Vogel, 2004). 

4 Učenec zna v književnem besedilu poiskati glavne motive, temo, ideje, označiti glavne osebe, poiskati 

rimo, lirski subjekt, figure, trope itd. 

5 Poleg Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana sodelujejo v PTYF tudi finska osnovna 

šola Isoniitun koulu in dve srednji šoli, iz Velike Britanije Meadowhead School Academy Trust ter 

španska Fundacion San Valero. 

107

osebnostne veščine, ki jim bodo pomagale ob vstopu na nepredvidljivi zaposlitveni 

trg. V okviru PTYF učenci obiščejo tudi finsko, špansko in angleško šolo, s katerimi 

sodeluje Srednja in poklicna šola Bežigrad – Ljubljana, in v tednu dni, ki ga preživijo 

v tujini, med drugim spoznajo njihov trg dela, zaposlitvene možnosti, še izboljšajo 

svoje znanje angleškega jezika in sodelujejo pri projektnih aktivnostih, ki jih pripravijo 

tuji in domači učitelji. 

Projekti, kot so PTYF, omogočajo učitelju kvalitetnejši in drugačen pouk predmeta, 

ki ga poučuje. Učencem predstavi učne vsebine, ki jih obravnavajo njihovi vrstniki v 

drugih državah, pri pouku uporabi metode poučevanja, učne oblike in učne metode, 

ki so jih uporabljali učitelji v tujih državah. Takšni projekti omogočijo, da učitelj ne izvaja 

pouka »mehanično« po predpisanem kurikulumu, ampak postane »razmišljujoči 

praktik«. To je učitelj, ki kritično razmišlja o ciljih, vsebini in izvedbi učne ure, raziskuje 

in posledično spreminja svojo prakso poučevanja. Poleg samospraševanja o delu v 

razredu pa učitelj, »razmišljujoči praktik«, razmišlja tudi o širših družbenih in etičnih 

vidikih prakse, ko vidi, kako to udejanjajo tuji učitelji, in po Marentič Požarnik (2000) 

jih mora tudi javno artikulirati, da dejavno vpliva na razvoj šolske politike. 

Ker je tema zelo obširna in kompleksna, bom v članku pokazal, kako lahko sodelovanje 

pri mednarodnih projektih, kot je PTYF, omogoči kvalitetnejši pouk pri urah 

književnosti. Učiteljeva angažiranost za drugačen pouk književnosti prispeva k njegovi 

ustreznejši literarnostrokovni, splošni pedagoški in književnodidaktični usposobljenosti 

6 . Na Srednji in poklicni šoli Bežigrad – Ljubljana poučujem slovenščino, 

zato se mi je zdelo primerno, da učenci z izkušenjsko metodo spoznajo književnost 

in književnike držav, ki so jih obiskali. PTYF tako omogoča, da učenci uresničujejo 

tudi cilje književne didaktike. 

V oktobru 2015 sem s projektno koordinatorico projekta PTYF Katarino Pirnat in 10 

dijaki za teden dni obiskal finsko šolo Isoniitun koulu blizu Helsinkov. V Predmetnem 

izpitnem katalogu za poklicno maturo iz slovenščine 2014 (2012) 7 in na seznamu 

literarnih del za zaključni izpit ni navedenega nobenega finskega književnika. Učenci 

tako nimajo možnosti, da bi se v času formalnega izobraževanja seznanili s finsko 

literaturo. Prav zato se mi je zdel enotedenski obisk Finske primeren za odkrivanje 

finske literature. 

6 Literarnostrokovna usposobljenost pomeni, da je učitelj strokovnjak za književnost, splošna pedagoška 

usposobljenost je učiteljevo vedenje o naravi in okoliščinah svojega dela in književnodidaktična 

sposobnost pomeni učiteljevo primerno ravnanje z literarnim znanjem v okviru pedagoškega 

procesa (Krakar Vogel, 2004). 

7 Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo iz slovenščine 2014 velja tudi za leti 2015 in 2016. 

108

Učenci so preživeli popoldne tudi v Helsinkih. Ogledali so si mesto in njegove znamenitosti. 

V središču Helsinkov sta tudi kipa Eina Leina in Aleksisa Kivija 8 . Eino Leino velja 

za pionirja finske poezije. Ustvarjal je na prelomu 19. in 20. stoletja, njegove pesmi 

pa so zmes ljudskega in modernega pesništva. Med Finci je zelo priljubljen. Aleksis 

Kivi velja za enega najpomembnejših finskih pripovednikov. Leta 1870 je izdal prvo 

pripovedno delo v finščini Sedem bratov. Še danes Finci Sedem bratov ocenjujejo 

kot eno izmed »največjih« del finske književnosti, velja pa tudi kot obvezno domače 

branje v osnovnih šolah. Oba avtorja lahko obravnavamo v okviru delne šolske interpretacije 

9 pri pouku književnosti v 2. in 3. letniku poklicnega izobraževanja in v 2. 

in 3. letniku strokovnega izobraževanja. Besedilo in vprašanja prilagodimo stopnji in 

vrsti izobraževanja. 

Za uvodno motivacijo učenci pokažejo sošolcem fotografije Helsinkov. Učenci, ki niso 

bili na izmenjavi, dobijo tako prvi vtis o glavnem mestu Finske. Zatem sledijo fotografije 

kipov Eina Leina in Aleksisa Kivija. Učitelj vpraša učence o njihovih prvih vtisih ob 

ogledu fotografij. Ugotavljajo tudi, zakaj se je kipar odločil za takšno predstavitev književnikov 

in ali opazijo kakšne simbolične elemente na kipih. Na koncu svoje mnenje 

izrazijo tudi učenci, ki so bili na Finskem. 

Sledi napoved in umestitev. Učenci izvedo, da so si ogledali kipa Eina Leina in Aleksisa 

Kivija. Učitelj učence seznani z življenjem in literarnim delovanjem obeh avtorjev, 

lahko pa predstavitev pripravijo tudi učenci, ki so bili na izmenjavi. Ob tem učitelj 

pokaže še več slik, portretov obeh književnikov. Ker je pesnik Leino črpal navdih za 

svoje pesmi iz finske folklore, lahko dijaki pri tem poslušajo finske narodne pesmi. 

Naslednja faza didaktične komunikacije je predstavitev odlomka in izražanje vtisov. 

Učitelj razdeli list z odlomkom ali odlomki iz romana Aleksisa Kivija Sedem bratov 10 . 

Po prebranem odlomku učence vpraša, ali jim je bil odlomek všeč in kako bi svoje 

odgovore utemeljili. 

8 Oba književnika veljata za klasika finske literature, a kljub temu nista omenjena v Kosovem Pregledu 

svetovne književnosti (1986). 

9 Poznamo delno in celostno šolsko interpretacijo. Delna ne zajema celotnega besedila ali pa se ne 

odvija na vseh spoznavno-sprejemnih stopnjah. Učenci obravnavajo odlomek ali več odlomkov iz 

daljših besedil. Pri celostni šolski interpretaciji dijaki obravnavajo celotno književno delo na vseh 

spoznavno-sprejemnih stopnja (Krakar Vogel, 2004). V članku bom podrobneje pokazal primer delne 

šolske interpretacije, v nadaljevanju pa samo navedel finsko književno delo kot ustrezen primer 

celostne šolske interpretacije. 

10 Roman Aleksisa Kivija Sedem bratov je izšel pri Cankarjevi založbi leta 1964, prevajalec je Jože 

Dolenc. Učitelj se sam odloči, kateri odlomek (ali odlomke) bo predstavil učencem. V slovenščino ni 

prevedenih literarnih del Eina Leina, čeprav jih je izdal več kot sedemdeset. 

109

Pri analizi odlomka učitelj razdeli lističe z vprašanji o vsebini odlomka. Učenci lahko 

odgovarjajo na vprašanja tudi v paru. Odgovori na vprašanja pomagajo učencem, da 

kasneje razberejo glavne motive, temo, sporočilo, oznako glavnih oseb in jezikovno- 

-stilne prvine. Skušajo priti do skupnih ugotovitev. 

Učitelj prosi učence, naj ugotovitve in lastne vtise ter mnenja, ki so jih dobili o romanu, 

strnejo v nekaj povedi, ki jih bodo kasneje prebrali. Nekaj učencev na glas prebere svoje 

sestavke. Učitelj te zapiše na tablo, učenci pa jih zapišejo v svoje zvezke. 

Za domačo nalogo lahko učenci nadaljujejo zgodbo ali po odlomku napišejo scenarij, 

ki ga bodo pri naslednji uri slovenščine odigrali. 

110 

Operativni cilji izvedene šolske ure so: 

1. učenci spoznajo nova književnika; 

2. učenci spoznajo novo besedilo in ga razumejo; 

3. učenci opredelijo svoj odnos do prebranega besedila in ga ovrednotijo na 

podlagi bralnega doživetja; 

4. učenci zanjo analizirati odlomek glede na glavne motive, tematiko, ideje, 

literarne osebe, čas in prostor dogajanja ter glede na jezikovno-stilne 

prvine; 

5. učenci se znajo do besedila kritično opredeliti. 

Učne oblike: frontalna, delo v paru. 

Metode poučevanja: razlaga, delo z besedilom, pogovor, delo z lističi. 

Učna sredstva: fotografije, zgoščenka, tabelska slika, učni lističi. 

Naveden je primer učenčevega spoznavanja s finsko književnostjo, vendar lahko učitelj 

uporabi to učno pripravo tudi za učenčevo seznanjanje s književniki in njihovimi 

literarnimi dosežki iz drugih držav. Kot ustrezen primer celostne šolske interpretacije 

so romani tudi pri nas zelo priljubljenega finskega romanopisca Arta Paasilinne 11 . 

Njegovi romani so polni nenavadnih dogodivščin, oseb 12 , humorja in vitalizma, kar 

zna pritegniti mladega bralca. 

11 Njegov roman Očarljivi skupinski samomor smo slovenisti na Srednji poklicni in strokovni šoli 

Bežigrad – Ljubljana v šolskem letu 2015/16 izbrali kot eno izmed možnosti za domače branje v 3. 

letniku poklicnih programov. 

12 Po Bernardu Nežmahu (2011) Paasilinnovi junaki radi prestopajo meje zakona, so nekakšni družbeni 

izobčenci, ki pa ne ogrožajo drugih. Uspejo najti načine, kako v sožitju bivati z okolico. Paasilinna 

je na strani čudakov in potepuhov in o njih piše tako mamljivo, da bi tudi bralec želel preizkusiti tak 

način bivanja.

4 SKLEP 

Cilj književne didaktike je usposobiti učence za dejaven stik z literaturo. Učenci tako 

pridobivajo književne sposobnosti, književno znanje in dojemajo književnost kot posebno 

vrednoto. Učitelj s premišljenimi strategijami vodi učence na poti do dejavnega 

stika z literaturo, tako da jo ta opazuje, o njej razmišlja, svoje vtise ubeseduje in 

literarna sporočila ponotranji. Metode za dosego cilja so različne: neizkušenjske in 

izkušenjske. Učenec z izkušenjsko metodo pridobiva bralske izkušnje, ki bodo oblikovale 

njegov vrednostni sistem. 

Učenci pri pouku slovenščine obravnavajo dela književnikov, ki so zapisana v kurikulumih. 

Prav zato lahko različni mednarodni projekti v okviru programa Erasmus+, 

kot je PTYF, omogočajo, da se učenci seznanijo tudi z manj znanimi književniki in 

njihovimi deli. Dijaki v okviru projekta PTYF za teden dni odpotujejo na Finsko, v 

Španijo in Veliko Britanijo, kar omogoča učitelju, da jih na »licu mesta« seznani s književniki, 

ki niso dobili vstopa v slovenske učne načrte. Učitelj s šolsko interpretacijo 

teh književnikov nadaljuje že v tujini ali ob vrnitvi v Sloveniji. V članku je opisan primer 

take šolske interpretacije, ki učence seznani s finskima književnikoma Eina Leina in 

Aleksisa Kivija. 

Učitelju sodelovanje pri mednarodnih projektih in strokovnem usposabljanju v tujini 

pomaga pri kvalitetnejši izvedbi pouka, uporabi drugačnih učnih metod in oblik. 

Izvajanje učnega procesa ni več monotono podajanje podatkov, temveč dinamičen 

proces, v katerega učitelj vnaša pedagoške metode in oblike, ki jih že uporabljajo 

tuji učitelji. Sodelovanje pri različnih mednarodnih projektih je priložnost za menjavo 

pedagoških izkušenj in znanj s tujimi učitelji in spoznavanje novih načinov poučevanj. 

Učitelj ne bo več le »mehanični« izvajalec pouka, temveč »razmišljujoči praktik«, ki 

kritično razmišlja o ciljih, vsebini in izvedbi učne ure, raziskuje in posledično spreminja 

svojo prakso poučevanja. S preizkušanjem in uvajanjem novih praks poučevanja 

bo učitelj pri učencih »zbudil ponovno zanimanje« za učno snov oziroma za šolski 

predmet. Učenci, ki sodelujejo pri mednarodnih projektih, pa usvajajo znanje z izkušenjskim 

učenjem. Izkušenjsko učenje je proces, v katerem učenci niso le pasivni 

prejemniki podatkov, ampak preko konkretne izkušnje in opazovanja ter refleksije 

oblikujejo abstraktne procese. Utemeljitelj izkušenjskega učenja David Kolh imenuje 

tovrstno usvajanje učne snovi popolno učenje (Tomić, 1997). Šola na ta način pridobiva 

učitelje, ki se trudijo za kvaliteten učni proces, se dodatno izobražujejo, usposabljajo 

in dijake, ki aktivno prispevajo h kvalitetnemu pouku. Vse to pa vodi k večji 

prepoznavnosti in ugledu šole doma in v tujini. 

111


Furlan Brec, M. (ur.), 2012. Predmetni izpitni katalog za poklicno maturo – slovenščina. Dostopno 

na: http://www.ric.si/mma/P-SLM-2014%20ISSN/2012092610051743/ [24. 2. 

2016]. 

Kos, J., 1992. Pregled slovenskega slovstva. Ljubljana: DZS, str. 5. 

Kos, J., 1986. Pregled svetovne književnosti. Ljubljana: DZS, str. 269-273. 

Krakar Vogel, B., 2004. Poglavja iz didaktike književnosti. Ljubljana: DZS, str. 10-11, 28-47, 

53-60, 78-105. 

Krakar Vogel, B., 1993. Razsežnosti učiteljeve usposobljenosti za poučevanje književnosti. 

Jezik in slovstvo (38) 5, str. 179-180. 

Krakar Vogel, B., 2013. Razvoj slovenistične didaktične književnosti. Slavistična revija 61 (1), 

str. 157. 

Marentič Požarnik, B., 2000. Profesionalizacija izobraževanja učiteljev – nujna predpodstavka 

uspešne prenove. Vzgoja in izobraževanje 31 (4), str. 4-11. 

Nežmah, B., 2011. Arto Paasilinna: Srečni človek [online]. Mladina. Dostopno na: http:// 

www.mladina.si/54389/arto-paasilinna-srecni-clovek/ [5. 4. 2016]. 

Tomić, A., 1997. Izbrana poglavja iz didaktike. Ljubljana: Center FF za pedagoško izobraževanje, 

str. 3-4, 31-32. 

Slovar slovenskega knjižnega jezika. Dostopno na: http://bos.zrc-sazu.si/sskj.html [23. 2. 

2016]. 

112

VLOGA UČITELJA SPREMLJEVALCA NA MOBILNOST 

DIJAKOV V TUJINO: ODGOVORNOST IN IZZIV 

ROLE OF TEACHERS MENTORS IN STUDENT 

MOBILITY ABROAD: RESPONSIBILITY AND 

CHALLENGE 

Irena Modic Čož 


irena.modic.coz@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Vloga spremljevalnih oseb pri načrtovanju in izvedbi projektnih 

aktivnostih in mobilnosti dijakov v programih Leonardo da Vinci in Erasmus+ KA1 je 

ključna. Gre za prepletanje vlog spremljevalca, koordinatorja, pogosto tudi tutorja, 

celo starša, osebnega svetovalca in prijatelja. 

Metoda: V prispevku sem uporabila metodo analize za oceno vloge spremljevalne 

osebe na področju mednarodnih mobilnosti dijakov SPSŠB Ljubljana. 

Rezultati: Šola v zadnjem desetletju izvaja številne projekte mobilnosti dijakov. Sama 

sem dijake v tujino na njihovo praktično usposabljanje spremljala skupaj šestkrat, v tri 

različne države: Finsko, Italijo in Estonijo. 

Razprava: Spremljanje dijakov na mobilnost in pomoč pri njihovi začetni integraciji 

v novo izobraževalno in kulturno okolje sta zelo odgovorni nalogi. Dijake je potrebno 

pripraviti na večtedensko samostojno življenje in usposabljanje v tujini. Ob začetnih 

zadregah, predvsem zaradi prihoda v tujejezikovno področje, nudi učitelj spremljevalec 

dijakom pomoč pri vzpostavljanju kontaktov s tujimi učitelji, dijaki in delodajalci ter 

jih vzpodbuja, da spregovorijo v tujem jeziku. Izmenjava je še bolj uspešna, če tudi 

skupina med seboj vzpostavi dobre odnose, da se lahko zanesejo drug na drugega in 

si pomagajo. Učitelj spremljevalec s svojo osebnostjo, zagnanostjo in motiviranostjo 

pri tem odigra pomembno vlogo. 

113

Predstavila bom osebne izkušnje pri spremljanju dijakov na izmenjavah v tujini. Meni 

so te izkušnje v veliko zadovoljstvo, ker vem, da dijakom pomagam pri doseganju 

ciljev usposabljanja, pri spoznavanju novih dežel in pripravi na samostojno življenje. 

Ključne besede: mobilnosti, dijaki, učitelj spremljevalec, praksa, samostojno življenje 

Abstract 

Theoretical framework: The role of accompanying persons (mentors), in planning and 

implementation of project activities and student mobility in Leonardo da Vinci and 

Erasmus + KA1 programmes, is of outmost importance. The role of mentor is intertwined 

with a variety of planned and unplanned tasks. First and foremost s/he is 

student’s companion, coordinator, tutor, parent and even personal adviser and friend. 

Method: Analysis method to assess the role of mentors in the field of international 

mobility was used. 

Results: SPSŠB carried out numerous student mobility projects in the past decade. I 

was a teacher mentor six times in three different countries: Finland, Italy and Estonia. 

Discussion: The task of monitoring student mobility and helping with their initial integration 

in the new educational and cultural environment is very responsible. Students 

must be prepared for independent living and training abroad lasting for several weeks. 

After the initial embarrassment, mainly due to arrival to a foreign language area, students 

receive assistance in establishing contacts with foreign teachers, students and 

employers. They need confirmation and encouragement to speak in a foreign language. 

Student exchange is even more successful if a group among themselves establishes 

a good relationship so they can rely on each other. A teacher mentor, with his/ 

her personality, enthusiasm and motivation, plays an important role. 

Personally, I find helping students achieve the objectives of training, getting to know 

new countries and preparing them for independent living very satisfying. 

Keywords: mobility, students, teacher companion/mentor, training, independent living. 

1 UVOD 

Ljudje smo zvedava bitja, radi potujemo v neznane kraje, spoznavamo nove ljudi in njihove 

navade ter običaje. Še posebej si tega želijo mladostniki. Dijaki si štejejo v čast, da so 

bili predlagani za izmenjavo in so na to zelo ponosni. Postanejo še bolj motivirani za uče- 

114

nje, samostojnejši in odgovornejši. Ideja o mednarodni izmenjavi dijakov je neprecenljiva: 

tako v nekdanjem programu Leonardo da Vinci kot sedaj v programu Erasmus+ KA1. 

2 RAZPRAVA 

2.1 Izvajanje projektnih aktivnosti: vloga učitelja spremljevalca 

Sama sem bila že večkrat v vlogi spremljevalke dijakom, ki so ostali na izmenjavi tri ali 

štiri tedne, jaz pa sem ostala z njimi nekaj dni oz. največ en teden. Pa tudi sama sem 

se udeležila strokovnega usposabljanja v tujini na področju mojega strokovnega dela. 

Udeležila sem se izmenjave v Turčiji, v mestu Gaziantep (2008), in v Nemčiji, v Berlinu 

(2011). Dijake pa sem kot učiteljica spremljevalka spremljala na Finsko, v Tampere 

(2009, 2013), v Italijo, v Padovo (2011, 2012), in v Estonijo, v Talin (2014, 2015). 

Priprave dijakov, ki so izbrani, se pričnejo že cel mesec pred izmenjavo. Naša koordinatorja 

Smiljana Fister in Nikolaj Lipič imata z njimi vsak teden delavnice, kjer se 

seznanijo s cilji izmenjave in z deželo, v katero bodo potovali. Pripravijo pa se tudi na 

to, kako bodo tujim dijakom in učiteljem predstavili našo šolo in našo deželo. Delavnic 

se udeležimo tudi spremljevalni učitelji in starši dijakov. 

Dijaki se običajno zelo veselijo in so ponosni, da so bili izbrani, obenem pa jih je malo 

strah neznanega in tega, kako bodo preživeli več tednov v tujini. Tu se pokaže, kako 

pomembna je vloga spremljevalnega učitelja. Tudi sama doživljam veselje in ponos, 

da lahko spremljam dijake. 

Kadar dijaki potujejo v oddaljene dežele, potujejo z letalom. Vedno se najdejo taki, ki 

z letalom potujejo prvič. Ker se iz tujine vračajo sami, je pomembno, da spremljajo 

cel protokol potovanja, da dobijo vse napotke glede potovanja. 

Za topel sprejem v tujini poskrbi država gostiteljica. Dijaki bivajo običajno v dijaškem 

ali pa študentskem domu. Ponekod je prehrana organizirana, ponekod pa morajo za 

prehrano poskrbeti sami. Najbolj zanimiva izkušnja je bila v Tamperah na Finskem, 

kjer sem bivala skupaj z dijaki v stanovanju študentskega doma in smo si skupaj 

pripravljali večerje in konec tedna tudi kosilo. 

Prav na vsaki izmenjavi smo se na začetku srečali z neko nepredvideno situacijo, ki jo 

je bilo potrebno rešiti. Dijaki bi se pri tem težko znašli. Najbolj mi je ostal v spominu 

primer, ko je dijakinji takoj po prihodu na letališče v Helsinkih avtomat »pojedel« bančno 

kartico. Ostala je brez denarja in brez kartice, čez dvajset minut pa smo morali 

nadaljevati pot proti Tamperam. S kolegom sva ji posodila denar za avtobusno karto. 

115

Prvi dnevi izmenjave običajno potekajo v šolah, namenjeni so predstavitvam, spoznavanju 

z dijaki, urejanju dokumentacije. Spremljevalni učitelj pomaga dijakom pri 

komunikaciji, daje napotke, preveri, ali so dijaki pravilno razumeli, kar je bilo povedano. 

Nekateri dijaki obvladajo angleščino, nekateri pa bolj slabo in se bojijo spregovoriti, 

zato potrebujejo spodbudo, da premagajo začetno zadrego. 

V večini držav, kamor sem spremljala dijake, se dijaki usposabljajo za delo v podjetjih 

ali pri obrtnikih, v Tamperah pa so se usposabljali kar v šolskih delavnicah. Pred pričetkom 

dela dijake skrbi, ali so dovolj usposobljeni za delo, kakšni bodo delodajalci, 

se bodo razumeli z njimi. Tu kot učitelj spremljevalec pomagaš vzpostaviti komunikacijo, 

se pogovoriš z delodajalcem, razložiš dijakom, kaj se od njih pričakuje ipd. V 

Tamperah in Padovi sem bila skupaj z našimi dijaki prisotna tudi pri nekaterih učnih 

urah. Tako najlažje spoznaš način dela, začutiš dinamiko v razredu, se neposredno 

pogovoriš z dijaki in učitelji. 

Delo v delavnicah je za dijake velika izkušnja. Primerjajo lahko svoje znanje in pokažejo 

svoje sposobnosti. Če dobro delajo in so pohvaljeni, se jim dvigne samozavest. 

Dobijo nova znanja na strokovnem področju in širijo krog poznanstev, kar jim lahko 

koristi tudi v prihodnosti. 

V prostem času skupaj z dijaki raziskuješ okolico, jih opozoriš na razne znamenitosti, 

ki si jih lahko v času bivanja v tujini sami ogledajo, večkrat pa se pridružijo tudi učitelji 

in dijaki šole gostiteljice ali pa našim dijakom organizirajo ekskurzije in oglede skupaj 

z njihovimi dijaki. Tako se lahko bolje spoznajo med seboj. 

Predvsem je pomembno, da se mladi iz različnih jezikovnih in kulturnih okolij povezujejo 

med seboj, saj tako spoznavajo razlike in podobnosti v življenju. To pripomore 

k odpravljanju predsodkov in zadržkov v medsebojni komunikaciji. Že res, da nam je 

internet omogočil, da samo s klikom potujemo po celem svetu in si lahko preberemo 

veliko o tujih kulturah in običajih, a povsem drugo je, ko to doživiš preko osebne izkušnje. 

Le tako lahko začutiš, kako tam zares živijo ljudje, vpet si v njihov vsakdan in 

z njimi delaš. Potrebno je ostati neko daljše obdobje. To je povsem drugače, kot če 

samo za nekaj dni kot turist obiščeš deželo s turistično agencijo in bivaš v hotelu, saj 

vsega tega nikakor ne moreš doživeti. Ko začutiš topel sprejem domačinov in doživiš 

njihovo gostoljubnost, se ti to vtisne v spomin za celo življenje. Veliko bolj strpen 

postaneš do drugih in tudi bolje jih razumeš. To je res velika preizkušnja, ki te obogati 

za celo življenje. Dijaki tako sklepajo nova poznanstva, poglobijo znanje tujega jezika, 

si širijo obzorje in postajajo bolj samozavestni. 

116

Tudi kot učitelj doživljaš podobno. Od svojih kolegov v tujini dobiš nove ideje, primerjaš 

svoje delo z njihovim, razmišljaš, kako bi tudi sam pri svojem delu uporabil, 

kar te je navdušilo. Ko se vrneš v svoje okolje, dobiš nov zagon in voljo za delo, nove 

izkušnje posreduješ tudi svojim kolegom. 

V Italijo sem leta 2012 spremljala dijake in dijakinje tekstilne usmeritve, ki so en teden 

hodili k pouku na šoli v Padovi, dva tedna pa so delali v privatnih šiviljskih delavnicah. 

Organizacija pouka se razlikuje od naše. Nimajo zvonca, šolske ure so dolge običajno 

uro. Ko se ura konča, učitelj odide in vstopi naslednji. Prve tri ure so strnjene, potem 

pa imajo eno uro prosto za oddih in malico. Šolske malice nimajo organizirane, pač 

pa si malico nosijo od doma ali pa jo kupijo v bližnjih lokalih, saj so celo uro prosti. 

Pouk zaključijo med drugo in tretjo uro popoldne. Dobro imajo organizirano učno pomoč 

za dijake s posebnimi potrebami. V razredu, kamor so se vključili tudi naši dijaki, 

sta se šolali tudi dve mongoloidni deklici. Pri pouku je bila ves čas z njima specialna 

pedagoginja, ki jima je pomagala z dodatno razlago, medtem ko je učiteljica predavala. 

V avli šole imajo veliko razstavljenih izdelkov dijakov. Tam sta imeli v svoji vitrini 

razstavljeno kolekcijo tudi ti dve dijakinji. Poleg so bile njune fotografije, s katerimi 

sta kronološko predstavili svoje delo od ideje do končnega izdelka. Vsako leto si pri 

praktičnem pouku izberejo temo, na osnovi katere šivajo oblačila. Za projekt imajo na 

voljo tri mesece. Prvo leto je bila tema predelava rabljenih oblačil v nova, naslednje 

leto pa oblačila iz šestdesetih. To mi je bilo zelo všeč, saj se lahko temeljito poglobijo 

v tematiko in jo nato predstavijo v obliki razstave v avli šole. 

Naši dijaki so si hitro našli prijatelje in se z njimi družili tudi v popoldanskem času. Bili 

so celo povabljeni na piknik na dom k eni od dijakinj, kjer so skupaj s starši pekli ribe, 

naslednji teden pa so skupaj pekli torto. Ta italijanska družina je prišla med poletnimi 

počitnicami na obisk k našima dijakoma. 

Praktične izkušnje sta si dva izmed naših dijakov nabirala pri starejšem gospodu 

Fiorju v njegovi privatni krojaški delavnici z razkošnim sprejemnim salonom, kot iz 

kakšnega filma, kjer iz zelo kvalitetnih in dragih materialov po meri ročno izdelujejo 

moške obleke višjega cenovnega razreda. Gospod Fior govori le italijansko, kar je 

pri naših dijakih povzročilo veliko zaskrbljenost, saj si niso predstavljali, kako bodo 

lahko komunicirali, ker sami ne razumejo italijanščine. Prav zato smo imeli skupaj z 

italijansko koordinatorico, ki nam je prevajala v angleščino, dolg delovni sestanek, 

kjer smo se pogovorili o delu, dali dijakom natančna navodila, kako naj se vedejo, 

kakšen bo njihov urnik, kaj se od njih pričakuje, saj je pri takem delu potrebna velika 

natančnost in disciplina. Tu sem odigrala pomembno vlogo kot koordinatorica, saj 

sem se morala v tistem trenutku odločiti, katera dva dijaka bi bila najprimernejša za 

117

delo pri gospodu Fiorju, mu naše dijake predstaviti in izpostaviti njihove odlike, kajti 

gospod Fior je bil sprva nezaupljiv in je deloval strogo, kar je popolnoma razumljivo, 

saj za delo v njegovi delavnici res ni primeren vsak. Po končani izmenjavi so bili zadovoljni 

tako gospod Fior kot naša dijaka. 

Na Finsko v Tampere sem leta 2013 spremljala dijakinje tekstilne usmeritve ter dijake 

strojne in logistične smeri ter mehatronike. V vseh ostalih državah so dijaki ostali na 

šoli le nekaj dni, potem pa so delali v podjetjih oziroma privatnih delavnicah. V Tamperah 

pa so ves čas izmenjave ostali v šoli. Na začetku so dobili projektne naloge, 

po treh tednih pa so morali izdelek predstaviti in izdelati portfolio. Šolski center Tredu 

v Tamperah je nekaj posebnega. To je ogromen kompleks z več stavbami in urejeno 

okolico. Skupaj z izobraževanjem ob delu se vsako leto izšola okrog 10.000 oseb 

različnih smeri: avtoserviser, avtoličar, mehatronik, logistika, lesarstvo, pleskarstvo, 

kuharstvo, pekarstvo, mesarstvo in grafična smer. Skratka, tu se srečujejo generacije 

mladih najrazličnejših profilov. 

Tudi v Tamperah se šola vedno več tujcev in ker je finščina zelo poseben jezik, imajo 

prvo leto za tujce organiziran samo praktični pouk in učenje finščine. 

Delo v delavnicah poteka umirjeno, dijaki so disciplinirani, vsak ve, kaj je njegova 

naloga, je pa res, da praktični pouk poteka v manjših skupinah. 

Kako to, da si lahko na šoli privoščijo nekaj zelo dragih naprav, kot je simulator učenja 

vožnje kamiona ali pa 6-D-elektronsko vodeni rezalni stroj za les? Šole iz različnih 

mest so se povezale in si opremo delijo, imajo mobilni kamion, ki napravo prepelje od 

šole do šole, na vsaki šoli ostane dva meseca. Tako je res v celoti izkoriščena. 

Sistem šolanja na tekstilni šoli v Tamperah je nekoliko drugačen od našega. Triletni 

poklicni programi so taki kot naši, z zaključnim izpitom ob koncu šolanja, poklicno- 

-tehniški program pa se razlikuje. Ima samo strokovne in praktične predmete, pouk 

se izvaja kot projektno delo, izdelke pa šivajo za stranke. V poklicno-tehniški program 

se lahko vpišejo tudi dijaki, ki so končali gimnazijo. V šolskih delavnicah ima 

vsak dijak svoje delovno mesto z vso potrebno opremo: šivalnim strojem, šiviljsko 

lutko in mizo, da lahko tudi kaj zapiše oziroma nariše. Krojilna miza pa je skupna. 

Na Finskem sem se prvič seznanila z elektronsko obliko redovalnice in sem se navduševala 

nad tem, da ima vsaka učilnica svoj računalnik in projektor. Do danes smo 

se tudi na naši šoli »omrežili« in vpeljali elektronske dnevnike in redovalnice. Prav 

tako so sistem mestnega prevoza, kjer računalnik napoveduje prihode in odhode ter 

se prevoz plačuje s kartico, kmalu za tem uvedli tudi v Ljubljani. 

118

Zadnji dve leti pa sem dijake spremljala v Estonijo, v Talin. Tu poleg Estoncev prebiva 

zelo veliko Rusov, ki imajo svoje šole. Naša gostiteljica je bila šola, v kateri se predava 

v ruščini. Je prenovljena in povečana s pomočjo sredstev Evropske unije. Ima velike, 

prostorne delavnice z modernimi učili. Ljudje so zelo odprti in topli, le jezik je ovira, 

saj jih malo govori angleško, tudi med učitelji. A se trudijo in bodo tudi to v nekaj letih 

nadoknadili. Našim dijakom so določili dijaka tutorja, ki jih je spremljal in pomagal pri 

komunikaciji. Bivalni pogoji pa so bili v primerjavi z ostalimi državami bolj skromni, a 

dijakov to niti ni motilo, saj so jim bili bolj pomembni pristni odnosi in druženje. Učitelj, 

ki trenira veščine kendo, nas je peljal na svoj trening, kjer so nam predstavili to borilno 

veščino in nas naučili osnovnih gibov. Skupaj z dijaki estonske šole in dijakinjami iz 

ruskega Sankt Peterburga, ki so bile na ekskurziji v Talinu, smo si ogledali mesto, se 

družili pri večerji in na bowlingu. Talin nas je očaral s svojim srednjeveškim mestnim 

jedrom, ki se skriva za obzidjem. Ni minil dan, da ne bi obiskali ta čudoviti labirint 

tlakovanih ozkih ulic, kjer smo vsakič znova odkrili kak nov detajl. Seveda pa smo 

raziskovali tudi moderni del mesta in okolico. 

2.2 Pomen strokovnega usposabljanja iz perspektive učitelja 

Izmenjava oziroma strokovno usposabljanje leta 2008 v Turčiji je imelo zame še posebno 

vrednost. Turčijo sem doživela kot deželo odprtih in prijaznih ljudi, ki si želi 

napredka in novih znanj. V Gaziantepu smo bili v glavnem učitelji tekstilne stroke in 

naša dva projektna koordinatorja. Šola gostiteljica nam je omogočila ogled še dveh 

srednjih tekstilnih šol, treh tekstilnih tovarn ter mednarodnega sejma tekstilnih strojev 

in naprav, ki se je ravno tedaj odvijal v mestu. Priredili so nam tudi mini modno revijo, 

kjer so se dijakinje predstavile s svojimi izdelki. V Turčiji je veliko poceni delovne sile, 

zato se tekstilna panoga razvija z veliko naglico. Gradijo se nove tovarne. Ob Gaziantepu 

nastaja mesto samih tovarn, ki pa je urbanistično lepo zasnovano. Zanimivo, 

delovni čas v tovarnah je od 8.00 do 16.00. 

V šoli dijaki nosijo uniforme, ki se ločijo po barvah glede na program, ki ga obiskujejo. 

Tako se ne opazijo niti socialne razlike niti razlike v verski pripadnosti. Zanimivo je 

to, da imajo dve leti skupni splošni program, potem pa se glede na učni uspeh razdelijo 

po smereh. Tisti z najboljšim uspehom nadaljujejo v smeri informatika in računalništvo, 

prav dobri se usmerijo na tekstil, dobri pa v avtomehanični in avtoličarski 

program. V tekstilnih oddelkih se izobražujejo tako dekleta kot fantje. Prav zanimivo 

je bilo gledati dečke, ki so pletli in vezli pri praktičnem pouku. Oprema v šolah je bila 

bolj zastarela in skromna, v tovarnah pa smo se srečali z najnovejšo tehnologijo. 

Na strokovnem usposabljanju leta 2011 v Berlinu nas je bilo osem učiteljev. Šole so 

tu moderno opremljene, delavnice ravno tako. Srečali smo se s popolnoma drugač- 

119

nim načinom šolanja na avtomehanični smeri. Dijaki imajo izmenično en teden pouk 

v šoli, nato pa so dva tedna v podjetju. Tako si podjetja usposobijo svoj kader. Osip 

na šoli je kar velik, tudi do 40 %. Zanimivo pa je to, da z eno negativno oceno pri 

splošnih predmetih lahko napredujejo v višji letnik, seveda pa morajo imeti dobre 

ocene pri praktičnem pouku in strokovnih predmetih. Tu se šola veliko število tujcev. 

Da bi kar najhitreje usvojili nemški jezik, imajo namesto tujega jezika dodatne ure 

nemškega jezika. 

3 SKLEP 

Na vseh izmenjavah se je izkazalo, kako pomembno je, da dijake prve dni spremlja 

učitelj. Izmenjava je sicer dobro načrtovana, a večkrat pride do določenih nepredvidenih 

problemov, ki jih je potrebno takoj rešiti. Sami dijaki bi se v tej vlogi težje znašli, 

saj nimajo še dovolj življenjskih izkušenj. 

Ko se dijaki nastanijo in so začetne ovire premagane, se vrneš domov, a ostaneš ves 

čas izmenjave povezan z dijaki, saj spremljaš njihovo delo in počutje preko elektronskih 

medijev. 

Kaj mi je bilo pri teh izmenjavah v največje veselje? To, da so naši dijaki dobili nove 

izkušnje, da so se hitro vklopili v novo okolje, se povezali s tamkajšnjimi učitelji in 

dijaki. Ponosna sem, da so bili povsod pohvaljeni za dobro opravljene naloge in so 

dosegli zastavljene cilje. 

Menim, da sem kot učitelj spremljevalec skrbno opravila svoje zadolžitve ter bila 

z zagnanostjo in motiviranostjo v oporo dijakom pri pridobivanju novih življenjskih 

izkušenj. 

120

MEDNARODNA MOBILNOST: PRILOŽNOST ZA 

RAZVOJ POSAMEZNIKA 

INTERNATIONAL MOBILITY: AN OPPORTUNITY FOR 

INDIVIDUAL DEVELOPMENT 



nikolaj.lipic@spssb.si 

Povzetek 

Teoretična izhodišča: Mednarodne mobilnosti so v luči vseživljenjskega učenja priložnost 

za holistični razvoj posameznika. Še posebej to velja za dijake, ki bodo iz sfere 

izobraževanja stopili na trg dela in v novo delovno okolje. Danes trg dela išče visoko 

kvalificirane kadre z obsežnim transferom specifičnega strokovnega znanja, z razvitimi 

ključnimi poklicnimi kompetencami in veščinami, z znanji tujih jezikov, osebe, ki se 

proaktivno odzivajo na tehnološke in družbene spremembe, so fleksibilne, imajo dobro 

razvite socialne in komunikacijske veščine, delujejo v okolju moralno in etično ter 

ustvarjalno in inovativno pristopajo k iskanju rešitev v okviru delovnih procesov. Vse to 

so dodane vrednosti poklicnega in strokovnega izobraževanja ter usposabljanja udeležencev 

mobilnosti v tujini. 

Metoda: V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo metode 

deskriptivne statistike. Analizirali smo vse gradivo, ki je vezano na šolsko projektno 

delo. Vključili smo prijavne obrazce, vmesna in končna poročila ter diseminacijsko 

gradivo. 

Rezultati: V obdobju od leta 2005 do 2016 je šola aktivno sodelovala v kar 30 mednarodnih 

projektih, v katerih beležimo 236 mobilnosti dijakov, 221 mobilnosti učiteljev 

in 28 mobilnosti spremljevalnih oseb. Mobilnosti so bile usmerjene v 13 držav. Največ 

mobilnosti smo izvedli na Finskem, sledijo Nemčija, Španija in Italija. Višina projektnih 

sredstev je v tem obdobju nihala. 

Razprava: Vseživljenjsko učenje kot priložnost za razvoj posameznika zahteva učenje 

vse življenje in vsepovsod – doma ali v šoli, s hobiji v prostem času, na delovnem 

121

mestu ali v šolski učni delavnici, v lokalnem okolju ali v tujini … Gre za učenje v formalnih 

in neformalnih oblikah izobraževanja. Mobilnosti v tujini so priložnost za vseživljenjsko 

učenje dijakov, ki vstopajo na trg dela, in učiteljev, ki morajo slediti novostim 

spreminjajočega se sveta. Vse to so izzivi za osebni in profesionalni razvoj in vzvodi za 

izboljšanje kvalitete življenja posameznika in družbe. 

Ključne besede: mobilnosti, vseživljenjsko učenje, projekti, dijaki, učitelji 

Abstract 

Theoretical framework: In terms of lifelong learning, international mobility presents an 

opportunity for holistic development of individuals. This especially applies to students 

transitioning from education to the labour market directly after finishing schooling. 

The labour market now days is looking for highly qualified personnel with extensive 

transfer of specific expertise with advanced key professional competencies and skills, 

with knowledge of foreign languages, who can proactively respond to technological 

and social changes, who are flexible, have well-developed social and communication 

skills, operate in an environment morally and ethically, and are creative and innovative 

when searching for solutions in a working process. The latter are added value of vocational 

and technical education and mobility abroad. 

Method: Quantitative research approach was applied. We used methods of descriptive 

statistics. We analysed everything connected with school project work. We included 

application forms, interim and final reports and dissemination material. 

Results: During the period of 2005 to 2016, the school actively participated in 30 international 

projects including 236 mobility of students, 221 mobility of teachers and 

28 of accompanying personnel. Mobility was done in 13 countries; mostly in Finland, 

followed by Germany, Spain and Italy. The amount of project funds in the same period 

varied. 

Discussion: Lifelong learning, as an opportunity for individual development, requires 

ongoing learning everywhere - at home or school, hobbies in leisure time, at work or 

in school workshop, in the local area or abroad ... It is learning in formal and informal 

forms of education. Mobility abroad is thus lifelong education; an opportunity for students 

entering the labour market and teachers following the ever changing world. All 

these are challenges for personal and professional development and tools needed to 

improve the quality of life of individuals and society. 

Keywords: Mobility, lifelong learning projects, students, teachers. 

122

1 UVOD 

Izobraževalno okolje Slovenije in Evrope v zadnjih dveh desetletjih zaznamujejo številne 

razvojno-kurikularne, socialno-ekonomske, tehnološke in družbene spremembe. 

To je čas, ko je dinamika sprememb hitrejša od dinamike odzivov. Nanje se lahko 

odzivajo le najhitrejši, najboljši in najbolj pripravljeni. Tudi v sferi izobraževanja je 

ključna proaktivna drža, ki zahteva visoko odzivnega in usposobljenega ravnatelja, 

učitelja, laboranta, svetovalnega delavca, projektnega koordinatorja … 

Drucker (1996, str. 238) je že pred dvema desetletjema označil 20. stoletje kot obdobje 

družbenih sprememb in napovedal, da naj bi 21. stoletje zaznamovale družbene inovacije. 

Med družbene inovacije na področju srednjega šolstva lahko prav gotovo štejemo razmah 

projektnega sodelovanja na nacionalni in predvsem transnacionalni ravni. Verjetno 

bi si v času osamosvajanja Slovenije pred četrt stoletja težko zamišljali stanje današnjega 

projektnega sodelovanja v srednjih poklicnih in strokovnih šolah. Na primer, danes nam 

je skorajda povsem samoumevno, da se lahko v času sodobnih IKT kar med poukom v 

učilnici povežeš s tujim učiteljem v kateri od evropskih držav in dosežeš aktivno sodelovanje 

dijakov v izbrani projektni aktivnosti. Še več, v srednjih poklicnih in strokovnih šolah 

danes nikakor ne smemo spregledati vseh prizadevanj šol ter razsežnosti in koristi mednarodnih 

mobilnosti za dijake in učitelje v obliki njihovih praktičnih in strokovnih usposabljanj 

v tujini. Prav zato so gradniki optimalnega modela uspešnega poklicnega sistema 

izobraževanja vsekakor tudi mednarodne mobilnosti vseh udeležencev izobraževalnega 

procesa – dijakov in učiteljev (Lipič, 2013, str. 101). 


Način življenja, okolje, družbeno dogajanje in obremenitve mladih so se v zadnjem stoletju 

močno spremenili (Mugoša, 2001, str. 115). Ule in Rener (1998, str. 28) ugotavljata, 

da se mlade generacije po letu 1990 več ne odzivajo na družbene probleme, ukvarjajo 

se sami s seboj. Ule (1998, str. 176) celo ugotavlja, da je narava teh težav mladih bolj 

vezana na pogoje prehoda v odraslost. Tako na eni strani mladost ni več samo obdobje 

za refleksivno in kritično učenje, temveč nasprotno, gre za nadaljevanje socialne infantilnosti 

mladine (Ule, 1998, str. 202). 

Prav zato mora šolski sistem odgovoriti na potrebe današnje mladine. Tudi z mednarodnimi 

mobilnostmi, ko mladi sami nekaj tednov preživijo v tujem izobraževalnem, 

delovnem in kulturnem okolju, ko se družijo s tujimi dijaki, učitelji in mentorji v podjetjih, 

se opolnomočijo s socialnimi veščinami za samostojno življenje, za vstop na trg 

dela, za prevzemanje odgovornosti v svojem življenju. Tudi vse to je vzgoja mladih za 

odgovorno življenje. 

123

Mladost so v vseh družbah ljudje pojmovali kot problematično in krizno življenjsko 

obdobje posameznika, ki ga determinirajo težavne naloge »odlepljanja« od otroštva 

in psihosocialnega osvajanja, kvalifikacije za poklic, postavljanja na lastne noge, iskanja 

zaželenega partnerja ali partnerice (Ule, 2001). 

In šola ima v življenju mladih ob družini in okolju pomembno socializacijsko vlogo. 

Spremembe družinske antropologije na eni in turbolentnost družbenega okolja na 

drugi strani krepijo pomen in vlogo šole v današnjem času. Šola bistveno prispeva k 

vzpostavitvi vrednostnega sistema mladih. Lipič (2014) v raziskavi vrednot srednješolcev 

ugotavlja, da vrednoti zdravje sledijo vrednote resnično prijateljstvo, svoboda 

delovanja in mišljenja ter družinsko življenje. Vrednote, kot so izobraževanje, sodelovanje 

in pomoč, medkulturni in medgeneracijski dialog, spoštovanje sočloveka, 

aktivno državljanstvo, varno in čisto okolje, predstavljajo nabor le nekaterih vrednot, 

ki jih mladi lahko pridobijo v okviru projektnega sodelovanja in mednarodnih mobilnosti. 

Udvinčič (2012, str. 81) v svoji raziskavi opozarja na poseben pomen mednarodnih 

mobilnosti za mlade in okolje ter opozarja na premalo načrtno in sistemsko vzgajanje 

mladih za mobilnost v formalnem in neformalnem vzgojno-izobraževalnem sistemu. 

Prav zato je vzgajanje mladih za mobilnost izziv in hkrati priložnost slovenskih srednjih 

šol pri njihovem razvojno strateškem načrtovanju. Poslanstvo sodobne šole 

mora vključevati tudi dimenzije mobilnosti. Čas je za razširitev mednarodnih mobilnosti 

in poglobitev mednarodnega projektnega sodelovanja, katerih entiteta je doseganje 

visoke kvalitete učinkov tako v osebnem kot profesionalnem življenju vsakega 

posameznika. 


V raziskavi smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop. Uporabili smo metode 

deskriptivne statistike, saj smo podatke zbrali, analizirali in predstavili. Analizirali smo 

vse gradivo, ki je vezano na šolsko projektno delo. V analizo smo vključili 30 prijavnih 

obrazcev projektov, 13 vmesnih in 27 končnih poročil ter 9 diseminacijskih gradiv. 

Analizo smo izvedli v mesecu januarju 2016. 

4 REZULTATI 

V raziskavi smo raziskovalno pozornost na področju mednarodnih projektov v obdobju 

2005–2015 usmerili v štiri področja, in sicer nas je zanimalo število mednarodnih 

projektov na SPSŠB po vrsti projekta, število mobilnosti po posameznih dr- 

124

žavah, število mobilnosti po ciljnih skupinah (dijaki, učitelji in spremljevalne osebe), 

prav tako pa tudi pridobljena sredstva za mednarodne projektne aktivnosti. V nadaljevanju 

predstavljamo rezultate. 

Slika 1: Število mednarodnih projektov na SPSŠB v obdobju 2005–2015 po vrsti 

projekta 

Iz slike 1 je razvidno, da je šola v obdobju 2005–2015 sodelovala skupaj v 30 mednarodnih 

projektih, od tega v kar 18 projektih mobilnosti v okviru programa Leonardo 

da Vinci (LdV) – mobilnost dijakov (IVT) in učiteljev (VETPRO) do leta 2013 oziroma v 

programih Erasmus+ KA1 po letu 2014. Poleg tega je šola v proučevanem obdobju 

sodelovala še v treh projektih Comenius, v treh projektih Leonardo da Vinci – prenos 

inovacij oziroma Erasmus+ KA2, dveh projektih mobilnosti v programu Norveški 

finančni mehanizmi (NFM), dveh projektih Academy of Central European Schools 

(ACES) in dveh drugih mednarodnih projektih (projekt eLearning in projekt hrvaškega 

ministrstva za šolstvo). 

125

Slika 2: Število mobilnosti SPSŠB v obdobju 2005–2015 po državah 

Slika 2 nam prikazuje število mobilnosti udeležencev po posameznih državah v obdobju 

2005–2015. Ugotavljamo, da so bile mobilnosti v desetletnem obdobju razporejene 

med 13 držav. Največ mobilnosti, skupaj kar 200, smo izvedli na Finskem (v 

mestih Mikkeli, Tampere, Lahti, Jarvenpaa in Vaasa), sledi Nemčija z 52 mobilnostmi 

(v mestih Sonneberg, Berlin in Bremen), Španija s 50 mobilnostmi (v mestih Madrid, 

Zaragoza, Bilbao, Barcelona), Italija z 48 mobilnostmi (v mestih Padova in Biella), 

Estonija s 23 mobilnostmi (v mestih Talin in Narva), Turčija z 20 mobilnostmi (v mestih 

Gazientep in Istanbul), Danska z 19 mobilnostmi (v mestu Sonderberg), Madžarska 

s 17 mobilnostmi (v mestih Pecs in Kecskemet), Poljska s 13 mobilnostmi (v mestih 

Ostrzeszow in Poznan), Norveška z 12 mobilnostmi (v mestih Askim in Forde), Romunija 

z 12 mobilnostmi (v mestih Brasov in Braila), Velika Britanija s 6 mobilnostmi 

(v mestu Derby) in Severna Irska s 4 mobilnostmi (v mestu L‘Derry). 

126

Slika 3: Število mobilnosti SPSŠB v obdobju 2005–2015 po ciljnih skupinah 

Gibanje števila mobilnosti po ciljnih skupinah – dijaki, osebje in spremljevalne osebe 

– v obdobju 2005–2015 nam prikazuje slika 3. V celotnem obdobju smo skupaj 

izvedli 485 mobilnosti, od tega 236 mobilnosti dijakov, 236 mobilnosti osebja in 28 

mobilnosti spremljevalnih oseb (učiteljev). Ugotavljamo, da je bilo najmanj dijakov 

na mobilnosti leta 2006 (prvo leto uvajanja mobilnosti dijakov smo izvedli samo šest 

mobilnosti) in največ v letu 2008 (skupaj kar 46 mobilnosti dijakov). V letu 2010 nismo 

izvedli nobene mobilnosti osebja (v tem letu ni bil odobren projekt Leonardo da Vinci 

– mobilnost učiteljev/VETPRO), največ mobilnosti učiteljev pa beležimo v letih 2007 

in 2008 (po 33 vsako leto). V obdobju 2006–2013 beležimo tudi mobilnosti spremljevalnega 

osebja v povezavi z mobilnostmi dijakov. V letu 2014 in 2015 v projektih 

Erasmus+ KA1 nam kljub prijavi spremljevalnih oseb le-teh ne potrdijo več, zato vlogo 

spremljevalnih oseb prevzamejo učitelji v okviru lastnih mobilnosti. 

127

Slika 4: Pridobljena sredstva za mednarodne projektne aktivnosti na SPSŠB v obdobju 2005–15 

Iz slike 4 lahko razberemo, da je višina pridobljenih sredstev za mednarodne projekte 

v obdobju 2005–2015 po posameznih letih nihala. Viške seveda beležimo v letih, ko je 

bilo odobrenih več projektov hkrati, ob projektih Leonardo da Vinci – mobilnost dijakov 

(IVT) in učiteljev (VETRO) oziroma Erasmus+ KA1 še tudi triletni projekti Leonardo da 

Vinci – prenos inovacij oziroma Erasmus+ KA2. 

5 RAZPRAVA 

Izkušnje mobilnosti v tuja izobraževalna, delovna, kulturna in socialna okolja so pomembni 

gradniki v mozaiku vseživljenjskega učenja. Vseživljenjsko učenje je koncept, 

ki vsakemu posamezniku nudi priložnost za njegov osebnostni in profesionalni razvoj, 

saj gre za obliko učenja v formalnih in neformalnih oblikah izobraževanja in oblikah 

priložnostnega učenja. Determinirata ga učenje za vse življenje in učenje vsepovsod 

– doma v družini ali v šoli, v okviru izbranih prostočasnih aktivnosti, v učilnici ali na 

delovnem mestu ali v šolski učni delavnici, v lokalnem domačem okolju ali v tujini 

… Prav zato so mobilnosti v tujini priložnost za vseživljenjsko učenje vseh vključenih 

udeležencev: dijakov, ki vstopajo na trg dela, vodstva šole, ki strateško načrtuje 

razvoj šole, učiteljev, ki morajo slediti novostim spreminjajočega se sveta, projektnih 

koordinatorjev, ki morajo s projektnimi idejami odgovarjati na potrebe izobraževalne 

institucije, izobraževalcev in udeležencev v procesu izobraževanja in usposabljanja. 

6 SKLEP 

Hiter tehnološki razvoj zahteva od dijaka, bodočega nosilca gospodarskega, ekonomskega 

in družbenega razvoja, da se v času izobraževanja celostno pripravi na 

vstop na trg dela tako, da bo lahko v globalno povezanem svetu sledil spremem- 

128

am in novostim ter bo ustvarjalno in inovativno iskal optimalne rešitve. Mobilnosti 

so večdimenzionalna priložnost. Najprej priložnost, da se v tujini, v tehnološko bolj 

razvitih okoljih najbolje usposobi za svoj poklic. Dalje je to priložnost za povezovanje 

znanj in izkušenj, ki nam ponujajo boljši uvid v različne evropske pristope dela in reševanje 

dilem v okviru svojega sektorja. 

V informacijski in visoko tehnološko razviti družbi se je vloga učitelja v srednjih poklicnih 

in strokovnih šolah močno spremenila. Učitelj se danes v svojem pedagoškem 

delu sooča z izzivi sodobnih strokovnih pristopov poučevanja, novostmi didaktičnih 

pripomočkov, potreb po nenehnem raziskovanju, s sodobno IKT-opremo … V osredje 

učiteljevega dela v srednjih poklicnih in strokovnih šolah pa poleg permanentnega 

sledenja razvoju pedagoških in strokovnih pristopov dela stopajo še vprašanja socialne 

razslojenosti dijakov, njihovih posebnih potreb, potreb po diferenciaciji znanja … 

Prav mobilnosti učiteljev v tuja izobraževalna okolja, kjer so nekateri specifični pedagoški 

in didaktični pristopi dela z dijaki že ustaljene prakse, so priložnost za učiteljeva 

dodatna strokovna usposabljanja in izmenjavo znanj in izkušenj. 


Drucker, P. F., 1996. Managing in a Time of Great Change. Oxford: Butterworth – Heinemann, str. 238. 

Mugoša, J., 2001. Zdravje mladih ob razvoju šolske medicine na Slovenskem. V: Mladostnik 

in zdravje. Zbornik III. kongresa šolske in visokošolske medicine Slovenije. Novo mesto: 

Sekcija za šolsko in visokošolsko medicino SZD, str. 103–115. 





Lipič, N., 2014. Zdravje – vrednota mladih? Vzgoja za zdravje v slovenskih srednjih šolah. V: 

Pomen kompetentne obravnave uporabnikov zdravstvenih in socialnih storitev v času 

krize. Zbornik predavanj z recenzijo. 4. znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo 

s področja zdravstvenih in socialnih ved, 9. september 2014. Slovenj Gradec: Visoka 

šola za zdravstvene vede, str. 196–205. 

Udvinčič, A., 2012. Mednarodna učna mobilnost mladih na primeru programa Evropske prostovoljne 

službe: diplomsko delo. Koper: Fakulteta za humanistične študije Koper; 2012, str. 81. 

Ule, M., Rener, T., 1998. Introduction. V: Ule, M., Rener, T. (ur.). Youth in Slovenia: New perspectives 

from the Nineties. Ljubljana: Ministry of Education and Sport, Youth department, str. 21–32. 

Ule, M., 1998. The life world of young people. V: Ule, M., Rener, T. (ur.). Youth in Slovenia: 

New perspectives from the Nineties. Ljubljana: Ministry of Education and Sport, Youth 

department, str. 173–203. 

129

OSEBNE REFLEKSIJE 

DIJAKINJ IN DIJAKOV

Urban Koglar 

nekdanji dijak programa Logistični tehnik 

Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana, 

sedaj študent Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru 

urbankoglar@gmail.com 

Mobilnosti Leonardo da Vinci sem se udeležil v 3. letniku, natančneje 2. 4. 2012. 

Odpotovali smo na dolgo pot proti severu Evrope. Šli smo v tretje največje 

mesto Finske, imenovano Tampere. Na Finskem sem bil od 2. 4. do 21. 4., 

celih 19 nepozabnih dni. Na informativnih dnevih (ko se je bilo treba odločiti, v katero 

smer bo moja življenjska pot tekla) me je zamikal program Logistični tehnik, ki ga izvaja 

Srednja poklicna in strokovna šola Bežigrad – Ljubljana. Na izmenjavo na Finsko se nas 

je odpravilo 8 dijakov v spremstvu naših profesorjev, ki so bili z nami nekaj dni, kasneje pa 

so se vrnili v Slovenijo. Nastanjeni smo bili v Tamperah, sorazmerno v centru mesta, kjer 

so zgrajeni številni bloki (apartmaji), v katerih so nastanjeni dijaki (nekakšni dijaški domovi). 

V sosednjem stanovanju, na drugem koncu hodnika, pa so bili tudi dijaki iz Španije, ki so 

prav tako bili na izmenjavi. Tudi z njimi smo se prav dobro razumeli in poklepetali. Nad 

našim stanovanjem so letela finska vojaška letala (mislim, da so bila znamke F-18), ki so 

nam popestrila dneve. Prakso smo opravljali v njihovi šoli, pod okriljem naše mentorice 

Sini Tontti, ki je bila zelo zabavna in nam je bila vedno pripravljena pomagati. 

132

Slika 1: Ni prave finske savne brez prave ohladitve 

Slika 2: Vožnja nakladalca na kolesih 

Foto: U. Koglar, 2012. 

Naučil sem se marsikaj novega, zanimivega in seveda poučnega. Prvič v življenju sem 

sedel v velikem gradbenem stroju, imenovanem nakladalec na kolesih, ki smo ga lahko 

sami poskusili peljati po dvorišču za šolo in smo z njim prevažali sneg z enega 

konca dvorišča na drugi konec. Seveda je bila mentorica prisotna, pa tudi učitelj, ki je 

zadolžen za predmet, pri katerem uporabljajo te stroje in ki skrbi za njihovo brezhibno 

delovanje in čistočo. Šele ko sem prispel v tako razvito državo, kjer šolstvu dajejo res 

velik pomen, sem spoznal, kaj pomeni poklic logistik. Na šoli imajo dobro izoblikovan 

program za logistiko. Učenci imajo pravo skladišče, kje se naučijo tako natovarjati kot 

tudi raztovarjati kamione, spoznajo, kaj se zares dogaja v skladiščih in kako se pravilno 

organizira delo v njih, da ne pride do kakšnih zmot (zamenjave blaga/tovora), pa 

tudi, da ne pride do kakšne nesreče. Učenci na tej šoli lahko opravijo izpite za viličarja, 

delovne stroje, avto, kamione, kamion s prikolico (ki je na Finskem daljši, kot v drugih 

državah Evrope) in za avtobus. Vsa ta vozila so v lasti šole. Učenec pripelje vozilo do 

nakladalne rampe, ga sam natovori (z viličarjem), zavaruje tovor, izpolni tovorni list, 

se usede v kabino in z učiteljem predmeta naredita nekaj krogov po mestu. Po koncu 

vožnje voznik (učenec) ponovi postopek: pripelje do nakladalne rampe, raztovarja tovor, 

ureja dokumentacijo in tako naprej. S tem učenci res spoznajo, kaj je pravo delo 

nekega logistika (skladiščnika, poklicnega voznika), kar je po mojem menju zelo dobro 

in pohvalno. 

Pred odhodom z letališča v Sloveniji sem se zagledal v našega očaka Triglav, bil je čudovit 

dan in pogled na Triglav se mi je vtisnil v spomin. Kljub posebnim lepotam Finske (njeni 

gozdovi in velikanska jezera, ki jim sploh ne vidiš konca, njihove značilne savne sredi goz- 

133

dov ob zamrznjenih jezerih, prav posebna hrana in prijaznosti zelo zadržanih, lahko bi rekli 

sramežljivih Fincev, njihove dolge avtoceste in še bi lahko našteval) sem prepričan, da 

smo vsi, ki smo bili na tej izmenjavi, še bolj spoznali, kako imamo Slovenci čudovito, lepo 

in prekrasno državo. Seveda sem pogrešal svojo družino in prijatelje, ampak saj čas hiti in 

kot bi mignil smo že bili na letalu in se vračali domov. Domotožje nam je lajšalo druženje 

z našimi finskimi prijatelji in sošolci. Zahvaljujoč skypu pa smo ostali v kontaktu z našimi 

družinami in smo jih lahko videli in slišali prek kamere na prenosnem računalniku in tablici. 

Mobilnost mi je prinesla nova znanja, nova prijateljstva in predvsem nepozabne spomine, 

ki bodo za vedno ostali v moji glavi in jih bom z največjim veseljem pripovedoval 

prijateljem, družini, svojim otrokom in vnukom. Presenečen sem bil nad tako 

dobrim znanjem angleškega jezika pri mladini kot tudi pri starejši populaciji. Na izmenjavi 

sem izpopolnil svoje znanje angleškega jezika (pa tudi znanje nemškega jezika 

mi je prišlo prav). 

Kot prigodo vam lahko zaupam mojo trdoglavost. Pred odhodom na Finsko (aprila) je 

pri nas v Sloveniji že vse cvetelo in bilo na vrhuncu prebujanja narave. Ob pakiranju 

kovčka sem seveda izpustil zimsko obutev ter tople puloverje in bundo. Še najmanj 

pa sem razmišljal o kakšnih rokavicah ali pa debeli zimski kapi. Kljub prepričevanju 

moje mame je moja trma prevladala. Z letalom smo poleteli z Brnika (letališča Jožeta 

Pučnika) proti Frankfurtu (ki je res ogromno letališče) in od tam pot nadaljevali proti 

Helsinkom. V Nemčiji je bilo vreme čisto podobno našemu, ko pa po nekaj urah leta 

le pristanemo na letališču v Helsinkih, pa me zadane šok. Pogledam skozi okno letala 

in si rečem: ‚‘Evo, še tega se je manjkalo …‘‘ Zunaj nas je pričakala prava zimska idila. 

Samo da sem stopil iz toplega zavetja letališča, me je pozdravil hladen finski dan. 

Takoj smo odhiteli do avtobusa, ki nas je odpeljal na dolgo pot proti mestu Tampere 

(skoraj 3 ure vožnje). Na avtobusni postaji smo presedli v kombi in se odpeljali do 

stanovanjskega naselja, kjer smo bili nastanjeni. Vso prtljago smo dali iz vozila in kot 

zakleto se nam je na parkirišču v sneg zakopal naš kombi. V ‘supergah‘‘ in snegu, 

kar nekaj centimetrov čez gleženj, sem s sošolci porival tisti kombi naprej in nazaj, 

dokler nam ga ni uspelo rešiti. Do našega bloka je bil majhen spust po klancu in »1, 

2, 3, sošolca že ni«. Sošolcu je spodrsnilo in se je s kovčkom peljal po hribu navzdol. 

Smeha je bilo tisti dan ogromno. Ko smo se le nastanili v našem začasnem domu, 

sem odprl kovček in zagledal tople puloverje, ki jih je skrivaj pospravila moja mami. 

Mami, še enkrat hvala ti! 

134

Slika 3: Dijaka se učita upravljati z viličarjem 

Slika 4: Nakladalna ploščad in viličar 

Foto: U. Koglar, 2012. 

Izmenjavo priporočam vsakomur. Priznam, sam sem bil zelo skeptičen glede izmenjave, 

nisem si upal odpotovati, čeprav ne vem zakaj. Po zaslugi učiteljev (mentorjev), ki 

so nas prepričevali in spodbujali, sem le popustil in sem hvaležen za to, da so vztrajali. 

Mogoče se nam je takrat zdelo, da je preveč raznoraznih sestankov (srečanj) z 

mentorjem in vso skupino, da je preveč dela s pisanjem življenjepisa in izpolnjevanjem 

raznih dokumentov, ampak verjemite mi, da take priložnosti, kot jo ponuja mobilnost, 

nikoli več ne bomo imeli! To je izkušnja, ki je ni možno nikoli pozabiti. Še dandanes, 

po skoraj 4 letih, imam kontakte s prijatelji iz Finske (zahvala gre družabnemu omrežju 

Facebook). Pridobil sem si nova znanja, nove prijatelje, naučil sem se voziti in upravljati 

velikanski delovni stroj, obnovil in izboljšal znanje angleškega, pa tudi nemškega 

jezika, se naučil nekaj finskih besed (živijo, adijo, hvala ...). Upam in verjamem, da mi 

bodo te izkušnje nekoč v življenju pomagale (morda ravno pri iskanju nove službe). Za 

spomin na izmenjavo pa sem si kupil uro, ki mi je še dandanes najlepši in najdragocenejši 

spomin, ki bo za vedno zaznamoval moje življenje. 

135

Mirče Milenkov 

dijak programa Logistični tehnik 

Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana 

mirce.milenkov@gmail.com 

Leta 2015 sem sodeloval v programu mobilnosti dijakov Erasmus+ KA1, za 28 

dni sem odpotoval v mesto Tampere na Finskem. Na šoli Tredu sem se pridružil 

dijakom programov Voznik avtobusa ter Voznik tovornjaka. 

V tujino nas je skupaj odpotovalo 24 dijakov, od tega nas je na Finskem bilo 12. Prva 

dva dneva smo bili nastanjeni v hostlu Dream hostel, nato pa smo bili nastanjeni v 

študentskem stanovanju, ki se je nahajalo v bližini šole. Prakso smo opravljali na šoli, 

saj so tam imeli vse, kar smo rabili, tako da ni bilo potrebe, da bi nas pošiljali po podjetjih. 

Na šoli je bil naš mentor Timo Jarvinen, ki na šoli dela kot profesor. 

Na tej izmenjavi sem se naučil kar precej novih ter zanimivih stvari, kot so računanje, 

koliko časa bo avtobus potreboval, da pride od točke A do točke B z vsemi vmesnimi 

postajališči, kakšne so specifikacije ter dovoljene dolžine in mase različnih tovornih 

vozil na finskih cestah ter še mnogo drugih stvari. Dobil sem možnost vožnje tovornega 

motornega vozila na simulatorju, dejansko nakladanje in pritrjevanje tovora 

na tovornem vozilu ter manipuliranje s tovorom s pomočjo viličarja. En dan pa smo 

obiskali šolo za gozdarje, ki se nahaja v Kuru. Tudi tam smo se imeli zelo lepo, še 

posebej zaradi tega, ker imajo simulatorje za zelo veliko strojev, ki se uporabljajo v 

gozdarstvu. Seveda se je vsak izmed nas preizkusil na njih, četudi niso bili tako enostavni 

za upravljanje, kot se je na začetku zdelo. Edina slaba stran tega dneva pa je 

bila ta, da teh strojev na žalost nismo videli v akciji, saj so bili ravno ob našem obisku 

na terenu, ko pa smo jih šli poiskat, jih na žalost nismo mogli najti, saj nismo vedeli 

njihove točne lokacije na terenu. Zelo pozitivna izkušnja je bila tudi obisk podzemne 

avtobusne postaje v Helsinkih, ki smo jo obiskali skupaj z dijaki programa Voznik 

avtobusa, skozi katero na dan prepelje do sedem tisoč avtobusov ter prepotuje dvaj- 

136

set tisoč pošiljk. Isti dan smo obiskali tudi nekaj pristaniških terminalov za trajekte, 

ki prihajajo v Helsinke, tam smo izvedeli, kam se avtobusi, ki pridejo na te terminale, 

parkirajo ter kaj morajo vozniki teh avtobusov storiti, ko se parkirajo. Eden izmed teh 

terminalov je bil olimpijski terminal. 

Slika 1: Del voznega parka na šoli 

Foto: M. Milenkov, 2015. 

Najbolj me je seveda navdušila šola s šolsko infrastrukturo, saj je zelo dobro 

opremljena, ima tudi lastno skladišče, v katerem se izobražujejo dijaki logistike. 

Še bolj pa me je navdušila šolska suprastruktura, saj ima šola v lasti kar nekaj 

sodobnih tovornih vozil, avtobusov, viličarjev ter drugih vozil, s katerimi se 

logisti srečujejo pri svojem delu. In vsa ta vozila uporabljajo dijaki med šolanjem. 

Razočaralo pa me je to, da nismo dobili možnosti vožnje in upravljanja večine vozil, 

ki so bila na šoli, saj za njih nismo imeli opravljene teorije iz varstva pri delu, kot so 

to imeli njihovi dijaki. 

Ker pa smo bili med vikendi prosti, smo se en vikend odločili obiskati finsko prestolnico 

Helsinki, v kateri smo večino dneva preživeli v nakupovalnih centrih. Seveda 

smo šli na sprehod po mestu, med katerim smo naleteli na sejem na prostem, na 

katerem so predstavljali tradicionalno hrano iz različnih držav po svetu, med njimi je 

bila tudi Finska. Med drugim je predstavljala eno izmed svojih tradicionalnih sladkarij, 

vendar se mi je zdelo, kot da bi jedel navadno posladkano gumo. 

Na splošno pa sem to mobilnost doživel zelo pozitivno, saj sem se naučil kar precej 

novih stvari, doživel, česar drugače ne bi, ter spoznal nove ljudi. 

137

Slika 2: Obisk šole za gozdarje v Kuru 


Mobilnost bi definitivno priporočil tudi drugim dijakom, saj je to odlična izkušnja v 

življenju. Da sem se za ta projekt odločil, mi nikakor ni žal, če bi imel možnost, bi to 

zagotovo ponovil, saj sem se imel zelo lepo in sem spoznal veliko novih prijateljev ter 

pridobil kar nekaj neprecenljivih izkušenj. Po eni strani pa mi je še vedno zelo žal, da 

se je vse skupaj končalo tako zelo hitro. 

Slika 3: Skladišče, ki ga uporabljajo dijaki logistike 


138

Nejc Levičnik 

dijak programa Tehnik mehatronike 


nejc.levicnik@gmail.com 

Meseca novembra 2015 sem bil na mobilnosti dijakov Erasmus+ KA1 v Madridu, 

v Španiji. Z menoj so bili na praktičnem usposabljanju še trije dijaki in dva 

profesorja, ki pa sta se v Slovenijo vrnila po enem tednu. 

Z dijaki smo si delili sobo v hostlu, kjer smo preživeli skupaj cel mesec. Na splošno 

menim, da je mobilnost dobra stvar, saj doživiš stvari, ki jih ne pričakuješ, postaneš 

bolj odgovoren. S sošolcem, s katerim obiskujeva program Tehnik mehatronike, sva 

se usposabljanja v podjetju Iveco, kjer smo pomagali pri vzdrževanju vse električne 

ali ostale mehanske opreme. To nam je omogočil projektni koordinator s španske 

srednje šole, v samem podjetju pa je bil najin mentor Inagi Martinez. On je zaslužen 

za vse znanje, ki sva ga prejela v podjetju. 

Tam sem spoznal, kaj je zares moj poklic, koliko različnih stvari in del lahko opravljam 

z znanjem, ki sem ga dobil v šoli. Vse, kar smo lahko v praksi poizkusili, mi je ostalo 

vtisnjeno globoko v spomin, saj smo lahko preverili, kako stvari delujejo oziroma 

zakaj tako delujejo. Ukvarjali smo se s hidravličnimi ventili ter kombiniranimi elektro- 

-hidravličnimi ventili, nekaj pa smo zvedeli tudi o snovanju proizvodnega procesa in 

delovanju senzorjev, ki so skupaj povezani v sistem, ki mu pravimo proizvodna linija. 

Pri vsakem novem usvajanju znanja in praktičnem primeru nama je mentor najprej 

podrobneje razložil teoretični del, da sva lahko dobro razumela delovanje vseh komponent 

proizvodnje. Meni je bilo zelo všeč, da si je mentor v podjetju vzel veliko časa 

in se trudil za nas dijake. Vedno je govoril o tem, da moramo razumeti, kako kaj deluje, 

in se ne učiti na pamet. Pravil je: »Če boš razumel osnovo, kako delujeta hidravlični 

ventil in elektromotor vsak posebej, boš lahko razumel delovanje robotske roke, ki 

139

predstavlja skupek vsega tega.« Ni pomembno znati vsega, toda če razumeš osnove, 

boš sposoben upravljati z različnimi roboti, saj je osnova delovanja in upravljanja 

enaka. Njegovi nasveti so spremenili moje razmišljanje in pustili velik pečat, saj sedaj 

razumem osnove delovnih procesov in nimam strahu pred novimi stvarmi. Naučil nas 

je, kako uporabiti znanje v praksi. 

Poleg praktičnega usposabljanja smo imeli tudi kar nekaj prostega časa za odkrivaje 

lepot mesta Madrid in njegove okolice. S podzemnim metrojem smo potovali po Madridu 

in raziskovali okolico. Mesto je zelo veliko, saj v njem živi približno 6 milijonov 

prebivalcev. Na nek način smo spoznavali življenje sami, na svoj način, saj smo se 

morali znajti v mestu brez staršev. Zame je bila to čudovita izkušnja, ki jo bom kasneje 

sigurno ponovil in jo priporočam vsem študentom in dijakom. 

140

Adimir Preradović Nasufović 

dijak programa Logistični tehnik 


dasmasta232@gmail.com 

Na Danskem, na praksi v okviru projekta Erasmus+ KA1, sem preživel 31 dni. 

Z menoj je bil sošolec Andraž Škof, na pot so nas pospremili profesorji Andrej 

Prašnikar, Damijan Krašovec in Polona Kikelj. 

Prvi dan izmenjave sem spoznal mentorja Perra Rasmussena, ki je profesor logistike 

na EUC SYD. Na EUC SYD sem imel priložnost poslušati predavanja v angleščini, 

kjer so mi drugi dijaki predstavili njihovo kulturo in način življenja. Dijaki, ki so znali 

angleščino malo bolje, so mi povedali, da so Danci bolj zaprte narave in da naj ne 

bom užaljen, če večini morda ne bo do pogovora. 

Slika 1: Zunanje logistične delavnice 

Foto: A. Preradović Nasufović, 2014. 

141

Slika 2: Notranje logistične delavnice 

Foto: A. Preradović Nasufović, 2014. 

Na šoli sem se naučil, kako voziti viličarja, a nisem dobil kvalifikacije, saj smo se prepozno 

spomnili na to možnost. V okviru učenja zdravega življenja in »team buildinga« 

je profesor Simon Wegert organiziral »laser tag« turnir v sklopu šole. Profesor Perr 

Rasmussen nama je predstavil danski športni duh, saj naju je peljal na nogometno in 

hokejsko tekmo domačih ekip, ki pa sta na žalost izgubili. 

Obiskal sem »skejt park« v Hellaslevu, kjer je bila postavljena tudi plezalna stena. Bil 

sem prijetno presenečen nad pogoji za razvijanje urbane kulture, a razočaran nad 

tem, da je premalo ljudi, ki bi jo hoteli naprej razvijati. Naučil sem se veliko o logistiki, 

drugi kulturi in na nek način sem spoznal razliko med slovensko in dansko kulturo. 

Izmenjavo bi definitivno ponovil. 

142

Andraž Štirn 

dijak programa Avtokaroserist 


andraz.stirn@gmail.com 

Na mobilnosti v programu Erasmus+ KA1 sem bil v letu 2015, na Finskem, v 

mestu Mikkelli. Mobilnost je trajala 28 dni. Obiskal sem šolo, kjer izobražujejo za 

program Avtokaroserist, za katerega se izobražujem tudi v Sloveniji. Z menoj v 

mesto Mikkelli so potovali še trije učenci in en učitelj. 

Nastanjeni smo bili v hotelu Uusikuu, prakso pa smo prvi teden opravljali v šoli, druge 

tri tedne pa pri delodajalcih. Naša mentorja v tujini sta bila profesorja Seppo in Tepo, 

ki sta bila do nas zelo prijazna. Vse, ki smo prišli na izmenjavo, so zelo lepo sprejeli. 

Na Finskem sem se naučil veliko novih stvari, ena izmed njih je varjenje. Spoznal sem, da 

je v tujini delo v tem poklicu veliko lažje kot pri nas, saj vse delajo počasneje in na lažji 

način, z bolj sodobnimi metodami. Za svojo prihodnost pa sem spoznal, da bi bilo življenje 

v tujini veliko lepše, saj so druge države veliko bolj razvite. Navduševalo me je skorajda 

vse, od dela do njihove kulture in duha. Pogrešal sem edino gore in mogoče malo več 

svetlobe. Mobilnost sem doživljal zelo navdušeno in bi se je z veseljem spet udeležil, saj 

je to nepozabno doživetje. Z mobilnostjo sem pridobil veliko novih izkušenj, spremenil pa 

se mi je tudi pogled na svet. 

Mobilnost bi res priporočil vsem, ki imajo to priložnost, saj je to res, kot sem že rekel, 

nepozabno doživetje. Meni je ta priložnost dala zagon, zaradi nje sem dobil še večjo 

voljo za delo v tujini. 

143

Patricija Teršar 

nekdanja dijakinja programa Logistični tehnik 

Srednje poklicne in strokovne šole Bežigrad – Ljubljana, 

sedaj študentka Fakultete za logistiko v Celju, Univerza v Mariboru 

patricija.tersar@gmail.com 

Nikoli si nisem predstavljala, da bo moja pot do naziva »logistični tehnik« kdaj kaj 

več od sedenja v šolskih klopeh, vendar pa se je izkazala za veliko bolj razburljivo. 

Že na začetku izobraževanja na SPSŠB Ljubljana se mi je ponudila enkratna 

priložnost za sodelovanje pri mednarodnem projektu Comenius, s čimer sem stopila 

naproti novim prijateljstvom, dogodivščinam in odkrivanju novih dežel. 

V 1. letniku (april 2009) sem tako prvič sedla na letalo in videla prečudovito – pa 

čeprav v tistem času žal deževno – Turčijo. Občutkov, ki te prevzamejo, ko se po 

vznemirljivem vzletu letala končno ozreš skozi okno in vidiš prečudovite oblake, ne 

pozabiš nikoli. Pristali smo na letališču, ki se nahaja v evropskem delu Istanbula ali 

Carigrada, nastanjeni pa smo bili v hotelu v azijskem delu, s pogledom na Bospor. 

Nad Istanbulom sem bila v trenutku popolnoma navdušena, saj je to mesto, ki te kar 

posrka vase in odpelje s tokom. Skupina 10 dijakov, ki jo je spremljalo 5 učiteljev, se 

nas je tako 8 dni potepala in odkrivala starodavno mesto, ki se mi je vtisnilo v spomin 

po prečudovitih barvah, natrpanih bazarjih, nepozabnem vonju po kadilu in seveda 

jutranji budnici z bližnjih mošej. Mesta in neznanega, ki me je čakalo, sem se na začetku 

– poleg prvega javnega nastopanja v tujem jeziku – kar malce ustrašila, vendar 

se je na koncu vse dobro izteklo. Večina ostalih se je zelo veselila poti domov, najverjetneje 

zaradi nekoliko eksotične turške hrane, jaz pa sem si želela ostati – mesto 

me je začaralo, prav tako tudi nova prijateljstva, ki so naredila teden v Turčiji resnično 

nepozaben. 

Po vrnitvi, ko smo se ponovno privadili vsakdanjemu vrvežu srednje šole, je v 2. letniku 

(december 2009) prišel čas za novo dogodivščino v Franciji. Z manjšo skupino 

144

slovenskih dijakov in učiteljev in že iz Turčije znanih kolegov iz drugih držav smo bili 

nastanjeni v hotelu v mestu Thonon-les-Bains, ki se nahaja ob čudovitem jezeru. To 

je bilo popolnoma drugačna izkušnja, saj se mi je v spomin najbolj vtisnila dolga in 

naporna vožnja z avtobusom. Teden dni smo se borili z mrazom, uživali v druženju 

s kolegi iz Romunije in Italije ter se neuspešno poskušali sporazumeti s Francozi. 

Čeprav me je bilo tudi tokrat malo strah javnega nastopanja in predstavitve našega 

dela, ni bilo tako hudo, kot sem mislila, da bo. 

Ob zaključku projekta Comenius in zadnji izmenjavi dijakov v okviru tega projekta 

(april 2010) je bila država gostiteljica Slovenija. Teden, ki smo ga preživeli v družbi 

kolegov iz drugih držav, je bil nepozaben. Veselje in predvsem ponos, ki smo ga občutili, 

ko smo jih lahko tudi mi razkazali lepote naše dežele, je res nekaj posebnega. 

Z žalostjo v očeh smo se ob zaključku projekta Comenius poslovili od prijateljev iz 

tujine, vendar pa je ostalo upanje, da se nekoč še snidemo, saj smo bili vsa leta sodelovanja 

pri projektu v kontaktu. 

V 3. letniku se mi je ponovno nasmehnila sreča in predlagana sem bila za sodelovanje 

pri projektu mobilnosti dijakov v programu Leonardo da Vinci oziroma za opravljanje 

praktičnega usposabljanja v tujini, česar sem se zelo razveselila. Od veselja in 

navdušenja mi tistega dne vso noč ni uspelo zatisniti očesa. In tako je navsezadnje 

prišel dan (april 2011), ko sem pripravila svoj kovček in upala, da imam vse, kar 

bom potrebovala za tri tedne življenja na Finskem. Na Finsko nas je odpotovalo 13 

dijakov različnih smeri, tam pa smo se razdelili v dve skupini. 10 dijakov nas je bilo 

nastanjenih v mestu Tampere, na poti do mesta pa nas je spremljal učitelj, ki je poskrbel, 

da vožnja do mesta ni bila dolgočasna. Čeprav je bila to zame prva tako dolga 

odsotnost z doma in je nad mano visela velika odgovornost preživetja z dodeljenimi 

sredstvi v eni izmed najdražjih evropskih držav, nisem bila zelo zaskrbljena. Dnevi so 

hitro minevali, skupina 10 dijakov pa se nas je na Finskem kar dobro znašla – ogledovali 

smo si mesto, v katerem smo živeli, in spoznavali finsko kulturo. Vsekakor pa nas 

je malo skrbela šola. Na naše veliko presenečenje nismo bili veliko pri pouku, saj je 

ta potekal samo v finščini, zato so nam dodelili dijake domačine, ki so nam razkazali 

mesto in okolico. Zame je bila vsekakor razburljiva izkušnja vožnje viličarja – takšnega 

praktičnega pouka nam je v Sloveniji primanjkovalo. Glede na to, kakšne izkušnje 

s spoznavanjem novih ljudi sem imela iz drugih držav, sem bila nad Finci malce 

razočarana, saj niso zelo komunikativni in odprti. Kljub temu sem z malce truda na 

Finskem uspela pridobiti prijatelje, s katerimi smo še vedno v stiku. Z nekaterimi sem 

se uspela srečati tudi v Sloveniji, saj so se prav tako udeležili mednarodne izmenjave, 

kar je bila obenem enkratna priložnost za obujanje spominov na življenje na Finskem. 

145

Pot nazaj v Slovenijo je bila kljub žalosti, ker smo morali zapustiti prijatelje in samostojno 

življenje, vseeno zelo zabavna, še bolj pa so nas bile vesele naše družine. 

Če povzamem vsa doživetja in izkušnje, ki sem jih pridobila, lahko rečem, da sem resnično 

vesela, da sem imela priložnost potovati, pridobiti nova prijateljstva, spoznati 

dijake moje stroke iz tujine, se vključiti v izobraževalni sistem v mednarodnem okolju 

ter spoznati različne kulture. Če bi lahko, bi z veseljem vse še enkrat ponovila. Ko 

se zdaj ozrem nazaj, se mi zdi, da sem bila pred vsem tem samo prestrašen otrok. 

Ampak izkušnje in situacije, v katerih sem morala v sebi poiskati pogum, moč, odgovornost 

in preudarnost ter se znebiti strahu in preprosto zakorakati v svet, so me 

izoblikovale v osebo, kakršna sem danes. Z vsakim potovanjem sem opazila razliko 

v zrelosti, obnašanju, komunikativnosti ter seveda tudi uspehu vseh dijakov, ki smo si 

upali izkusiti neznano in preživeti kakršen koli izziv, ki nas je pač čakal v tujih deželah. 

Še vedno zelo rada omenim kolegom in potencialnim bodočim delodajalcem, kaj vse 

sem izkusila in kje vse sem si pridobila izkušnje. Vsekakor pa je vedno vredno omeniti 

naziv, ki nam ga je podelilo finsko veleposlaništvo v Sloveniji – mladi ambasadorji 

Finske. Le koliko drugih mladih iz drugih šol se lahko pohvali s tem nazivom? 

146

Janez Zupančič 

dijak programa Tehnik mehatronike 


zupancic.janez.janez@gmail.com 

Na mobilnosti v okviru projekta Erasmus+ KA1 sem bil s sošolcem Nejcem 

Levičnikom v Madridu, v Španiji. Skupaj s še dvema dijakoma, ki na naši šoli 

obiskujeta program Avtoservisni tehnik, sta nas spremljala profesorja Jernej 

Krenčan in Žiga Vuk. Z Nejcem na naši šoli obiskujeva program Tehnik mehatronike. 

Izmenjava je trajala od 8. 11. do 5. 12. 2015, ves čas izmenjave pa smo živeli v U hostlu, 

urejeno pa smo imeli tudi večerjo v bližnjem lokalu. 

V Španiji nam je bil dodeljen mentor David Gil Garrido, v primeru, da bi imeli kakšne 

težave. Ta nas je spremljal kupit karte za metro ter nam povedal, na kaj moramo biti 

pozorni, medtem ko smo v Španiji. Najina izmenjava ni vključevala obiskovanja šole 

v tujini, zato sva lahko štiri tedne opravljala prakso v podjetju Iveco. 

V podjetju sva delala 18 dni, in sicer na dveh oddelkih: na oddelku za vzdrževanje 

AVG – avtomatično vodenih vozil, ki se uporabljajo za premik delov po tovarni, in na 

oddelku za sestavljanje kabin. Še posebej všeč mi je bilo na oddelku za izdelavo kabin, 

saj je ta oddelek zelo robotiziran in avtomatiziran. Na oddelku za AVG so nama 

pokazali, kako celoten sistem dobiva podatke, kako ročno voditi AVG s pomočjo 

kontrolerja, ki sva ga kasneje izdelala tudi sama. Medtem so nama na oddelku za 

izdelavo kabin pokazali, kako se nadzoruje motorje v robotskih rokah, programira 

premike in operacije, ki jih roka izvaja, kako tekoči trak deluje in kako se vzdržuje 

robote. Bili so zelo odprti, saj so kljub temu, da smo na začetku imeli težave s sporazumevanjem, 

poskušali vse pojasniti in odgovoriti na vsa vprašanja, ki sva jih imela, 

zaradi česar je bila celotna izkušnja izmenjave še toliko boljša. Ker sva imela delavnik 

od 7.00 do 15.00, sva si lahko ogleda večji del Madrida in tako videla, kako ljudje 

147

živijo ter kaj radi počnejo, ko imajo prosti čas. Celotna izkušnja mi je bila zelo všeč in 

bi jo z veseljem ponovil, saj je to res edinstvena priložnost tako za učenje, kakor tudi 

za spoznavanje tuje kulture in načina življenja. 

Mobilnost bi priporočil vsem, saj je dobra izkušnja za prihodnost, od katere veliko 

odneseš. Poleg novega znanja dobiš izkušnjo, kako je živeti in delati v drugi državi, 

hkrati pa je odlična priložnost, da spoznaš tujo kulturo in način življenja. 

148

OSEBNE REFLEKSIJE 

UČITELJIC IN UČITELJEV 

149

Ajda Kamenik 


ajda.kamenik@gmail.com 

Mobilnost v tujini je zame osebna nadgradnja – še ena posebna izkušnja. Vsako 

takšno izkušnjo jemljem kot priložnost za pridobitev novih znanj, ki mi omogočajo 

bolj učinkovito delovanje predvsem na delovnem mestu, pa tudi doma in v 

prostem času. Tovrstno izobraževanje mi daje motivacijo za nadgradnjo znanja in ideje 

za še boljše delo z dijaki v razredu. 

Moja prva mobilnost je bila v decembru 2015, in sicer na Finskem, v mestu Tampere. 

Tja sva odšla s sodelavcem Žigom Vukom v okviru projekta »SIMPLE«, programa Leonardo 

da Vinci – prenos inovacij. To je bila moja prva mobilnost in prvi obisk Finske, 

kjer se mi je podrl stereotip o Fincih. Rečem lahko, da so Finci izredno komunikativni, 

prav tako pa tudi prijetni in gostoljubni. Izpostavila bi koordinatorko Ritvo Haveri, ki 

nama je predstavila povezavo in delovanje njihovega šolskega sistema, nad katerim 

sem bila impresionirana. Naši dnevi so se začenjali s sestanki, evalvacijami dosedanjega 

dela v projektu in »brainstormingom« za naslednji projekt. V popoldanskem 

času pa smo imeli oglede raznih šol. Med drugim bi poudarila demonstracijo praktičnega 

pouka v avtomehanični delavnici, zelo zanimiv je bil način povezave med teorijo 

in prakso. Dijaki si sami izberejo projekt, njihov učitelj – mentor pa je tam zato, da 

omejuje ali spodbuja njihove (običajno previsoke) cilje in jim pomaga pri projektu. V 

enem izmed oddelkov so dijaki izdelovali masažni bazen (jacuzzi) v terenskem vozilu. 

Dolg je bil tudi pogovor z učiteljem praktičnega pouka, ki nama je predstavil svoj 

pristop k delu pri pouku, ki pa je še v povojih, a vendar verjame v uspešnost. Pametni 

telefon uporabljajo kot pripomoček za nadgradnjo dijakovega znanja. Tako dijaki 

namesto poročil pišejo svoj blog, ki je javno dostopen, kjer predstavljajo sprotno 

delo (s pomočjo pametnega telefona), pišejo članke o delu, dodajajo slike in videe. 

Vendar se moramo vsi zavedati, da je uvedba mobilnih telefonov v učni proces velik 

151

izziv za vse vpletene, tako za učitelje kot tudi za dijake. Če vse skupaj povzamem, 

lahko rečem, da sem navdušena nad finskim izobraževalnim sistemom in njihovimi 

prizadevanji za še dodatne reforme v izobraževanju. Finski pregovor pravi, da »samo 

mrtva riba plava s tokom«. In res, njihova reforma šolstva ne temelji na tekmovanju, 

nadzoru in neprestanemu preverjanju, ampak na medsebojni pomoči, zaupanju, upoštevanju 

individualnih potreb, prilagoditvi trgu ter minimalnim preverjanjem. 

V šolskem letu 2015/2016 sem odšla na mobilnost v okviru usposabljanja učiteljev 

na Norveško, v Førde, in sicer v okviru projekta »Inovativne metode poučevanja s pomočjo 

IKT-tehnologije«, ki se izvaja v sklopu programa Norveški finančni mehanizmi. 

Na mobilnost nas je odšlo šest učiteljev. Najbolj sem bila navdušena nad enim izmed 

predavanj, ki ga je vodil predstavnik Microsofta, kjer je predstavil uporabnost njihovih 

novih tehnologij na tržišču in njihovo uporabnost v šolskem prostoru, tako za dijake 

kot za nas učitelje. Poleg tega predavanja sem svoje strokovno znanje lahko nadgradila 

z obiskom lokalnega podjetja Mediebruket, ki se ukvarja z izdelavo spletnih strani 

in z izdelavo vtičnikov za WordPress. Tako sem na svojem strokovnem področju 

pridobila kar nekaj novih praktičnih metod in tehnik, osvežila določene vsebine in 

pridobila nove vire informacij. Izpostavila bi tudi norveški šolski sistem, nad katerim 

sem bila prav tako navdušena, saj praksa poteka v majhnih učnih skupinah, kjer se 

lahko učitelj dejansko posveti vsakemu posameznemu dijaku. V urniku imajo dijaki 

po malici prosto uro, ki jo izkoristijo za učenje, veliko skrb namenjajo urejenosti šole 

… Pa vendar sem na koncu imela mešane občutke, pričakovala sem še več, morda 

zaradi stereotipov o norveškem odličnem šolskem sistemu. Z navdušenjem lahko 

rečem, da sem opazila, da v ničemer ne zaostajamo, ne v učnih programih ne v praktičnem 

pouku, nekatere stvari pa so še celo boljše oziroma bolje organizirane pri nas. 

Vpletena sem tudi v zgodbo projekta »Passport to your future« (Erasmus+ KA2), kjer 

sodelujemo s šolami iz Anglije, Finske in Španije. Projekt je namenjen dijakom, njegov 

cilj je spodbujanje točno določenih kompetenc, ki jim bodo koristile kot priprava 

na njihovo poklicno življenje po zaključenem izobraževanju. Na splošno lahko rečem, 

da je namen projekta nuditi podporo dijaku za povečanje njegove zaposljivosti. Zelo 

pomemben del tega projekta so izmenjave. Tako sva s sodelavko Lucijo Šljuka Novak 

spremljali deset dijakov v Zaragozo, v Španijo. Učitelji vsake države posebej smo 

imeli nalogo, da pripravimo delavnice za delo z dijaki in najina delavnica je bila zelo 

uspešno izpeljana. Pomemben je bil tudi sestanek partnerjev, kjer smo predstavili 

dosedanje delo in napredek ter naredili konkretne načrte za nadaljevanje projekta. 

Poleg dela v šoli smo obiskali založniško hišo Edelvives in center Zaragoza Activa 

Azucarera, v katerem so nam predavali mladi podjetniki, ki so podali veliko uporabnih 

informacij o podjetništvu. Govorili so o svojih zgodbah na poti do uspeha, pa 

152

tudi padcih in preprekah ter predvsem o tem, da naj si dijaki izberejo takšno delo, 

ki ga bodo opravljali z veseljem. Dijaki so se polni novih vtisov in s solznimi očmi po 

enem tednu skupnega dela in druženja poslovili od svojih novih prijateljev. To je bil 

res ganljiv trenutek. Izmenjava v Zaragozi je bila pozitivna izkušnja za vse nas in naša 

pričakovanja so bila izpolnjena. Bila sem zelo ponosna na naše dijake zaradi njihove 

zagnanosti za delo, odprtosti za sklepanje novih prijateljstev in predvsem zaradi njihovega 

znanja angleščine. Zato so tovrstni projekti neprecenljive vrednosti. 

Velik poudarek dajem vseživljenjskemu učenju in stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju. 

Z mobilnostjo in sodelovanjem v projektu sem pridobila še dodatno senzibilnost 

za potrebe na delovnem mestu, se bolje spoznala s sodelavci v neformalnem 

okolju in predvsem pridobila nove ideje za podajanje učnih snovi. 

Zaključim lahko, da sem prav zaradi teh mobilnosti prehodila zanimivo pot v procesu 

izobraževanja in osebnostnega zorenja in da bo to v veliki meri pozitivno vplivalo na 

moj profesionalni razvoj. 

153

Polona Kikelj 


polona.kikelj@spssb.si 

V 

času svojega službovanja sem v sklopu projektov mobilnosti učiteljev obiskala več 

različnih dežel in primerjala različne pedagoške prakse. V spominu mi je najbolj 

ostal obisk Danske in mesta Sønderborg. Mobilnost je potekala od 9. 11. do 15. 

11. 2014, in sicer v okviru projekta »Družbene in gospodarske spremembe narekujejo 

potrebo po novih poklicnih znanjih«, v sklopu programa Erasmus+ KA1. 

Danska je bila prva skandinavska država, ki sem jo obiskala. Že sama pot do mesta 

Sønderborg mi je bila zanimiva s stališča ekologije ter zavedanja Dancev o pomembnosti 

ohranjanja planeta. Na poti smo namreč lahko uživali ob opazovanju 

vetrnih elektrarn. Kasneje smo izvedeli, da Danska še naprej pospešeno investira v 

izgradnjo novih tovrstnih elektrarn. Še danes se vsakič, ko se peljem proti slovenskemu 

primorju, sprašujem, ali v Sloveniji res ni primernega mesta, kjer bi lahko zgradili 

okolju prijazne vetrne elektrarne. 

Da so Danci okoljevarstveno osveščeni, sem opazila tudi v glavnem mestu Kopenhagen. 

Tu je bila namreč gneča na kolesarskih stezah in ne na voznem pasu, namenjenem 

avtomobilom. Prepričana sem, da v življenju še nisem videla toliko koles kot tukaj. 

Danskih kolesarjev nista motila ne veter in ne dež. Danski kolegi so mi povedali, 

da kolo uporabljajo v vseh letnih časih in vremenskih razmerah. Že na Danskem sem 

sklenila, da če zmorejo oni, bom tudi sama doma uporabljala kolo za premagovanje 

petkilometrske poti v službo. Ob raziskovanju kolesarske poti do šole pa sem ugotovila, 

da je to misija nemogoče. Večina poti nima urejene kolesarske steze, desni rob 

cestišča pa je slabo urejen in zato nevaren za vožnjo s kolesom. 

Ob seznanjanju ter opazovanju šolskega sistema na Danskem sem nehote delala 

primerjavo z našim šolskim sistemom. Presenetilo me je dejstvo, da je tam učitelj 

154

dijakom mentor, ki jim svetuje pri zastavljenih ciljih, in ne nekdo, ki jim prinese znanje 

na pladnju. Na Danskem imajo skupine s 40 dijaki na različnih nivojih znanja. Učitelj 

da dijakom naloge, ki jih nato sami s pomočjo literature rešujejo in tako pridejo 

do zastavljenih ciljev. Učitelj je le organizator in usmerjevalec dela. Pri slovenskih 

učiteljih pa opažam, da smo v razredu podajalci znanja, premalo usmerimo dijake k 

lastni ustvarjalnosti. Zato sem po prihodu z Danske poskusila s to metodo tudi sama, 

vendar sem želela naenkrat preveč in prekmalu. Naši dijaki so namreč navajeni, da 

učitelj poda snov, jo razloži in na osnovi razlage in rešenih primerov rešujejo podobne 

naloge. Kljub »neuspehu« nisem prenehala z uvajanjem omenjene metode pri delu. 

Večkrat podam manj zahteven problem, katerega rešitev dijaki najdejo s pomočjo 

literature in učnih pripomočkov, ki so jim na voljo. Tu se dobro izkažejo predvsem 

dijaki z boljšim učnim uspehom. Sicer pa se tudi »Rim ni osvojil v enem dnevu«. Tudi 

meni bo uspelo. Velikokrat se spomnim profesorja s fakultete, ki je pravil, da je dobra 

učna ura tista, ki vsebuje več različnih učnih metod in da naj aktivnost profesorja ne 

zamenja aktivnosti dijaka. 

Na izmenjavah sem spoznala že veliko različnih učnih sistemov, vendar ugotavljam, 

da naš učni sistem ni slab, le od časa do časa potrebuje malo svežine in novih idej, 

ki jih lahko vpeljemo učitelji brez večjih reform. Pri našem delu nas zavirajo tudi starši. 

Velikokrat, kadar uvajam novosti pri pouku, se sprašujem, ali sem upoštevala 

vse pike in vejice neštetih pravilnikov. Kljub znanju slovenski učitelji v primerjavi z 

danskimi niso cenjeni na družbeni ravni. Vse to pa znižuje učiteljevo samopodobo in 

ustvarjalnost. 

S spoznavanjem drugih dežel in drugačnih učnih sistemov sem ugotovila, da sem 

postala dovzetna za nove ideje in drugačnost. Dobre ideje vključujem v svoje delo, 

slabše opuščam. In če kdo, se mora učitelj nenehno izobraževati in zato sem zelo 

vesela, da sem vključena v projekte mobilnosti. 

155

Bernarda Klemenc 


bernarda.klemenc@guest.arnes.si 

Na mednarodno izmenjavo dijakov in učiteljev Erasmus+ KA1 na Finsko je novembra 

2015 odšlo 15 udeležencev, in sicer 12 dijakov in 3 učitelji. Termin izmenjave za 

dijake je bil od 8. 11. do 6. 12. 2015 in za učitelje od 8. 11. do 15. 11. 2015. To 

je bila moja prva izkušnja strokovnega usposabljanja na mednarodni izmenjavi, poleg 

tega pa sem spremljala tudi dijake. Moram priznati, da je to odgovorna naloga, po drugi 

strani pa izziv. 

Pred odhodom smo imeli več sestankov s šolskima koordinatorjema Smiljano Fister 

in Nikolajem Lipičem, pred samim odhodom pa tudi z dijaki, ko so dobili še zadnja 

navodila. Dijaki in njihovi starši so prav tako imeli sestanke s koordinatorjema, da sta 

jim razložila njihove naloge, sam potek izmenjave in pričakovanja ter zahteve. 

Na dan odhoda smo se zbrali na ljubljanskem letališču skupaj s skupino, ki je potovala 

v Estonijo. Skupaj smo potovali do frankfurtskega letališča, kjer smo se ločili in 

nadaljevali pot v Helsinke. 

Na Finskem sem spremljala skupino 6 dijakov, ki so šli na izmenjavo v mesto Tampere. 

Potovanje z avtobusom je trajalo dve uri in pol. Že med potjo smo opazovali finsko 

pokrajino, ki je zelo zelena, veliko je gozdov (veliko brez) in ogromno jezer. V Tamperah 

nas je na avtobusni postaji pričakal prijazni koordinator Thomas Scherrer, ki nas 

je odpeljal v Dream Hostel & Hote v samem centru mesta. Hostel je bil zelo dobro in 

prijetno urejen, naši dijaki so takoj vzpostavili stike s hrvaškimi dijaki, ki so bili nameščeni 

v tem hostlu in so bili prav tako na izmenjavi. Jaz sem bila nastanjena v hotelu, 

ki je del hostla. To je izredno prijeten hotel, ki so ga pred pol leta obnovili v modernem 

domačem stilu. 

156

Naslednji dan nas je Thomas razporedil po naših izobraževalnih centrih. Najprej dijaka 

strojne usmeritve, nato je odpeljal dijakinji v tekstilni izobraževalni center na obrobje 

mesta v Koivistontie Campus, katerima sem se pridružila tudi sama. Na koncu pa 

so namestili še dijaka logistične usmeritve. V centru nas je sprejela mentorica Paivi 

Savo, seznanila nas je z našimi nalogami, nam razkazala šolo, razložila njihov sistem 

izobraževanja, predstavila dijakinje, na katere so se naše dijakinje lahko obrnile z 

vsemi vprašanji. Moram reči, da je bilo vse zelo dobro organizirano, brez kakršnih koli 

težav. Spoznala sem tudi tri učiteljice iz Strasbourga, ki so se prišle ravno tako dogovarjat 

za izmenjavo dijakinj. V prijetnem večernem druženju smo si izmenjali mnenja 

o našem, finskem in francoskem izobraževanju, kulturi in življenju. 

Naslednji dan sem se pridružila našim in finskim dijakinjam v delavnici, kjer so izdelovali 

lutke – zajčke za obdarovanje otrok. V popoldanskih urah smo imeli predstavitev 

naše šole in značilnosti Slovenije. Bilo je zelo zanimivo in je potekalo v prijetnem 

vzdušju z veliko vprašanj o naši domovini, znamenitostih, športu in športnikih. Bili so 

zelo navdušeni nad raznoliko pokrajino Slovenije. 

Četrti dan se mi je pridružil sodelavec Andrej Prašnikar, s katerim sva obiskala ostale 

naše dijake in njihove mentorje, ki so nama razkazali izobraževalne ustanove, kjer so 

bili dijaki. Povsod sva bila dobro sprejeta in z navdušenjem so nama razkazali njihove 

delavnice. 

Naslednji dan sva odpotovala proti Helsinkom. Na poti sva se ustavila v mestecu Hameeelinn, 

kjer sva si ogledala mestno utrdbo in vojašnico. Pot sva nadaljevala proti 

Helsinkom, kjer sta se nama pridružila sodelavca Robert Korun in Irena Modic Čož. 

Naslednji dan smo se skupaj odpravili v pristaniško mesto Turku, kjer smo si ogledali 

pristanišče ter se sprehodili po mestu in si ogledali znamenitosti. Zadnji dan smo si 

ogledali še znamenite Sibeliusove orgle v Helsinkih in sledil je transfer proti domu. 

157

Slika 1: Mentorici Bernarda Klemenc in Paivi Savo 

Slika 2: Naši dijakinji pri izdelavi lutke 

Foto: A. Prašnikar, 2015. Foto: B. Klemenc, 2015. 

Mednarodna izmenjava je bila zelo prijetna in zanimiva, polna novih izkušenj in doživetij. 

Življenje na Finskem je bolj umirjeno, manj stresno, čeprav se čuti vpliv podnebnih 

razmer, v katerih živijo. Ljudje so zelo prijazni, ustrežljivi, pripravljeni pomagati, so 

preprosti, pripravljeni deliti znanje, izkušnje. 

Imajo zelo kvaliteten izobraževalni sistem in zelo moderno opremljeno infrastrukturo 

za izobraževanje. Veseli me, da imajo naši dijaki, kljub slabšim pogojem izobraževanja 

v primerjavi s Finsko, veliko znanja in vrednot, s čimer se lahko izkažejo na 

takšnih izmenjavah. 

Mednarodne izmenjave so velik izziv za nas mentorje in dijake, s katerimi pridobimo nove 

izkušnje s področja izobraževanja in stroke, spoznavamo kulture, navezujemo in ohranjamo 

stike z vrstniki in mentorji iz tujine. Izziv so tudi za starše, saj so otroci velikokrat prvič 

tako dolgo odsotni, vendar si s tem nabirajo dragocene izkušnje za nadaljnje izobraževanje 

in življenje. V teh projektih so zelo pomembni kvalitetni koordinatorji na šolah, mentorji in 

pripravljenost vodstva za tako zahtevne naloge. Vsem učiteljem, ki so željni novih izkušenj 

in izzivov, priporočam, da sodelujejo v takšnih projektih in da spodbujajo tudi dijake, saj se 

s tem osebnostno vsi razvijamo. 

158

Matjaž Klun 


matjaz.klun@gmail.com 

S 

sodelavci učitelji strokovnih in splošno-izobraževalnih predmetov sem se 

pomladnega dne leta 2013 udeležil mobilnosti učiteljev v projektu Leonardo da 

Vinci na Poljskem. Aktivnosti so potekale v šoli Wiesława Noskowicz Zespół 

Szkół, v mestu Ostrzeszów, kjer smo učitelji spoznavali organiziranost njihove šole in 

prisostvovali uram pouka. 

Pri uri poljskega jezika so dijaki pripravili igro ter pri uri fizike predstavili zvočno valovanje 

akustičnega signala s pomočjo plamena, ki je poplesaval v ritmu zvoka. Zanimivo 

pa je bilo tudi pri uri informatike, kjer so dijake poučevali o poslovanju podjetja 

v programu, ki ga uporablja okoliška industrija. 

Sam poučujem elektrotehniko, zato mi je bila ura elektrotehnike najbolj zanimiva. 

Učitelj je dijake poučeval kompleksni Ohmov zakon, ki ga je na začetku ure predstavil 

zgolj praktično in pozneje še teoretično. Učilnica je bila postavljena ob laboratoriju 

za elektrotehniko, ki ju je ločevala le steklena stena. Pri pripravi vezij za praktične 

poskuse mu je bila v pomoč učiteljica v laboratoriju, ki je sestavila električno vezje 

napetostnega vira in induktivne tuljave. Ko je povečevala frekvenco vira, je signal na 

instrumentu usihal, in ko je frekvenco zmanjševala, je ta postajal večji. Medtem pa so 

si dijaki skrbno zapisovali izmerjene vrednosti ter v nadaljevanju izrisali karakteristiko 

toka tuljave v odvisnosti od frekvence vira. 

159

Slika 1: Predstavitev naše šole 

Slika 2: Pouk elektrotehnike 

Foto: M. Klun, 2013. Foto: M. Klun, 2013. 

Pozneje je učitelj pojav razložil še teoretično na diagramu in z enačbo za reaktanco 

tuljave, sledilo je teoretično preračunavanje vrednosti tokov po Ohmovem zakonu in 

primerjanje z izmerjenimi vrednostmi. 

Program mobilnosti je za nas sestavila šola gostiteljica. Priznati moram, da smo bili 

deležni velike naklonjenosti tako s strani dijakov kakor tudi ostalih učiteljev. Poleg 

vsega dogajanja v šoli nam je koordinatorka projekta predstavila še srednjeveško 

kulturo mesta, njihove običaje in razkazala še mnogo drugih znamenitosti v okrožju. 

160

Slika 3: Udeleženci mobilnosti na Poljskem 

Foto: M. Klun, 2013. 

Naša naloga mobilnosti pa ni bila samo spoznavanje njihovega načina poučevanja 

in organiziranosti šole, ampak tudi promocija naše šole. Šolo smo tako predstavili 

pri njihovi uri angleškega jezika, kar je veselilo predvsem dijake, saj imamo na naši 

šoli podoben učni program in usmeritev. Spoznal sem tudi, da je za kakovostno delo 

učitelja potrebna priprava, ki obsega večji del praktičnih nalog, usmerjenih v potrebe 

industrije. Dijaki tako učno snov razumejo bolje ter jo lažje osmislijo v poznejšem 

poklicnem življenju. 

161

mag. Maruša Kolar 

Srednja šola Zagorje 

marusa.kolar@guest.arnes.si 

Srednja šola Zagorje je edina srednja šola v Zasavju, ki ima dolgoletne izkušnje z 

mednarodnim sodelovanjem v projektih Comenius in Leonardo da Vinci. V šolskem 

letu 2015/16 smo prijavili dvoletni projekt praktičnega usposabljanja z delom v 

tujini, v okviru programa Erasmus+. Povezali smo se podjetjem EVOLVO, ki dijakom nudi 

delovna mesta v Milanu, Budimpešti in na Dunaju. V dveh šolskih letih se bo v Milanu en 

mesec praktično usposabljalo 30 dijakov 3. letnika smeri gastronomija/hotelirstvo in 4. 

letnika smeri zdravstvena nega. 

Dne 1. 11. 2015 se je začelo praktično usposabljanje 16 dijakov in strokovno usposabljanje 

2 mentoric v Milanu. Dijaki so bili nastanjeni v hostlu Ostello Linda. Gastronomi 

so delali v kuhinji in strežbi hostla v središču Milana ― Madama Hostel & Bistrot. 

Zanimivost delovnega objeta je, da je bil v preteklosti policijska postaja, lansko leto 

spomladi pa so iz recikliranih materialov prvotne zgradbe naredili nov hostel. To je 

edini takšen objekt v Milanu. Pet dijakov je delalo v dveh izmenah. V kuhinji so spoznavali 

italijansko kulinariko, dvakrat pa so pripravili slovenski jedi za happy hour – italijanska 

posebnost, ko vsak dan med 18.00 in 21.00 gostje lahko za določen znesek 

pojedo, kolikor želijo. En dijak je delal v strežbi, kjer je spoznaval navade italijanskih 

gostov ter se uril v učenju italijanskega jezika. 

Enajst dijakov programa Zdravstvena nega je delalo v domovih starejših Copselios, 

ki veljajo v Milanu za »nadstandardne« domove. Razporejeni so bili v tri enote: Quarenghi, 

Ornato in Baroni. Delali so v dopoldanski in popoldanski izmeni. Vsak dijak je 

imel mentorja, s pomočjo katerega je spoznaval delo v domu, hkrati pa ga je mentor 

nadzoroval in uvajal v samostojno delo. Dijaki so tako sodelovali pri popolnoma vsakdanjih 

opravilih, kot je hranjenje oskrbovancev, hkrati pa so pri samostojnem delu z 

oskrbovanci izkazovali svoje znanje, ki so ga pridobili v letih šolanja na naši šoli. 

162

Delo in življenje v Milanu sta za dijake posebna izkušnja. Nudi jim vpogled v italijansko 

kulturo, navade in drugačno mentaliteto, hkrati pa od njih zahteva prilagajanje 

in samostojnost ter uporabo tujega jezika v vsakdanjem sporazumevanju. Dijaki so 

z enomesečnim praktičnim delom v Milanu pridobili ogromno delovnih in življenjskih 

izkušenj ter spoznanj, kar je neprecenljivo. S potrdilom Europass Mobility pa bodo 

imeli dobre reference pri bodočih delodajalcih. 

Diseminacija je potekala sprotno in ažurno na šolski spletni strani. Iz Milana smo 

tedensko pošiljali slike z delovišč in »utrip« Milana. Misli smo strnili ob koncu usposabljanja 

in jih objavili na šolski spletni strani. V Zasavskih novicah je izšel obsežen 

članek s slikami o našem projektu, podoben članek je bil objavljen tudi v Zasavskih 

onlajn novicah. Projekt redno diseminiramo na predstavitvah po osnovnih šolah. Dijaki 

so svoje vtise in izkušnje predstavili tudi sošolcem pri urah praktičnega pouka. 

Primerjali so način dela, pogoje dela, zahteve pri delu, izkušenost, samostojnost in 

še številne druge faktorje. 

Naj zaključim z mislijo, da do tja, kamor je vredno priti, ne vodi nobena bližnjica! Zato 

menim, da je mednarodno sodelovanje zelo pozitivna izkušnja tako za dijake kot tudi 

profesorje, celotno šolo in presežna vrednost za lokalno okolje in celotno regijo. 

163

Damijan Krašovec 


damijankr@gmail.com 

V 

okviru programa Erasmus+ KA1 sem bil od 8. do 14. novembra 2015 na 

mednarodni mobilnosti v mestu Sønderborg, ki leži na jugozahodnem delu 

Danske, le nekaj kilometrov od nemškega mesta Flensburg, ki je Slovencem 

poznano tudi po istoimenskemu rokometnemu klubu. 

Na mobilnost v ERHVERVS UDDANNELSES CENTER SYD, EUC SYD, v Sønderborg, 

sva odšla dva učitelja, skupaj z dvema dijakoma logistične usmeritve na naši šoli. 

Z logističnega vidika se je sam proces izobraževanja za dijaka pričel že na poti s 

povezovalnim letom z ljubljanskega letališča Jožeta Pučnika, postankom na letališču 

v Münchnu in nadaljnjim letom do letališča v glavnem mestu Danske, Kopenhagnu. 

Dijaka sta praktično spoznala organiziranost potniških terminalov na letališčih, infrastrukturo, 

službe, ki delujejo na letališčih, varnostne ukrepe in kontrolo potnikov. Zanimiva 

je bila primerjava med delovanjem ljubljanskega letališča, ki sodi z 1,35 milijona 

oskrbljenih potnikov v letu 2015 med manjša letališča, in velikega letališča v Münchnu, 

katerega potniški terminal se ponaša s petimi letališkimi zvezdicami za opremljenost, 

organiziranost ter prijaznost do potnikov in je z 41 milijoni oskrbljenih potnikov v 

letu 2015 na sedmem mestu med evropskimi letališči, ter delovanjem srednje velikega 

letališča v Kopenhagnu, kjer so v letu 2015 oskrbeli 26,6 milijona potnikov. 

Med vožnjo po cesti od Kopenhagna do Sønderborga smo spoznali, da so danski 

vozniki zelo umirjeni in dosledno upoštevajo vse hitrostne omejitve. Na razdalji 330 

kilometrov nismo opazili prav nobene konfliktne situacije v prometu. To potrjuje tudi 

majhno število smrtnih žrtev v prometu. V letu 2014 so imeli 32 smrtnih žrtev na milijon 

prebivalcev, v Sloveniji je bilo istega leta 52 umrlih na milijon prebivalcev. 

164

V šolskem centru EUC SYD smo pod vodstvom koordinatorke Lene Bonnen Sandholdt 

spoznali za naše pojme neverjetno umirjenost dijakov, svetle, s steklenimi 

stenami obdane učilnice in popolno opremo vseh učilnic in delavnic. Opremljenost 

delavnic s stroji, orodjem in ostalim se je zdela kar malo neizkoriščena glede na 

majhno število dijakov v skupinah. 

Slika 1: Opremljenost šolskih delavnic 

Slika 2: Opremljenost šolskih delavnic 

Foto: D. Krašovec, 2015. Foto: D. Krašovec, 2015. 

Koordinatorica Lene je pojasnila, da Danska vlada namenja veliko denarja za izobraževanje 

na vseh nivojih. Poleg države strokovne šole financirajo tudi donatorska podjetja. 

To jim omogoča, da imajo na šolah številne najsodobnejše stroje in opremo, kar 

je pogoj za kvalitetno izobraževanje. Odgovorne službe na državni in regionalni ravni 

skupaj z delodajalci in sindikati redno spremljajo in ugotavljajo potrebe po kadrih na 

trgu dela. Na podlagi ugotovitev omenjenih institucij šole vpišejo ustrezno število 

dijakov v posamezen izobraževalni program. To pomeni, da so praktično vsi izšolani 

kadri zaposljivi. Številna podjetja financirajo opremo šolskih delavnic, ki v popolnosti 

odražajo dejansko delovno okolje, kamor pošiljajo svoje zaposlene na dodatno izobraževanje 

ali prekvalifikacijo. 

165

Slika 3: Z mentorji na logističnem oddelku 

Slika 4: Pouk logistike v razredu 

Foto: D. Krašovec, 2015. Foto: D. Krašovec, 2015. 

Praktično izobraževanje logistov poteka v dislocirani enoti v mestecu Aabenraa, ki 

je od matične šole oddaljeno 37 kilometrov. Tam sta naša dijaka opravlja praktično 

usposabljanje pod vodstvom mentorjev Simona Wegerta in Perra Rasmusena. Pričelo 

se je z načrtovanjem logističnih procesov v obliki projektnih nalog, ki so jih kasneje 

vsi dijaki predstavili ostalim sošolcem. V tem času je tudi za danske dijake pouk potekal 

v angleškem jeziku. V naslednjih štirih tednih sta dijaka opravljala tudi praktične 

naloge, kot je pakiranje, paletiziranje tovora, skladiščna manipulacija z različnimi vrstami 

viličarjev, natovarjanje in raztovarjanje tovornega vozila itd. 

Presenečeni smo bili ob neverjetni organiziranosti pri večerji v dijaškem domu. Večina 

od preko 200 dijakov se je zvrstila pred vrati jedilnice nekaj minut pred pričetkom 

večerje, po dezinfekciji rok je posamezni dijak odnesel pijačo na mesto, kjer bo jedel, 

stol postavil na tla ter se odpravil po samopostrežno večerjo. Po končanem obroku 

je vsak dijak ponovno namestil stol v utor pod mizo, na odlagalno mesto pa sortirano 

odložil ves uporabljen pribor. Vse to je potekalo brez prerivanja, vpitja ali glasnega 

govorjenja. 

Od prijaznega in vsestransko ustrežljivega vzgojitelja v dijaškem domu smo izvedeli, 

da so prebivalci Danske ponosni, da plačujejo davke, saj imajo zaradi tega veliko 

ugodnosti, ki jih država nudi prebivalcem. Predvsem so zelo dobro organizirani zdravstveni 

sistem, brezplačno šolstvo, financiranje bivanja v dijaških domovih, financiranje 

športnih objektov in še mnogo drugih ugodnosti. 

166

Sredstva za pokojnino odvajajo v posebne državne sklade ali v sklade v okviru podjetij. 

Pokojnina se ne razlikuje bistveno od plače v času dela, v nekaterih primerih celo 

preseže plačo. 

Nisem dobil vtisa, da bi posamezniki delali samo za lastno korist, vsi delajo za skupno 

dobro. So zelo ekološko osveščeni, veliko energije pridobijo iz obnovljivih virov, 

saj je cela dežela posejana z vetrnimi elektrarnami. Spoštujejo stare stavbe in jih 

dosledno vzdržujejo in obnavljajo. V starih mestnih jedrih ni težko videti tudi 500 let 

staro lepo urejeno hišo lesene konstrukcije. 

Ni jim najpomembneje voziti se v najnovejšem modelu znamke Mercedes, Audi ali 

BMW, saj takih vozil skoraj ni videti, veliko pa je lepo obnovljenih starodobnikov. Zelo 

dobro je poskrbljeno za kolesarje, vsa naselja in mesta so povezana z dvopasovnimi 

kolesarskimi stezami. Posebno navdušen sem bil nad kolesarsko infrastrukturo 

v glavnem mestu Kopenhagen. Prebivalci uporabljajo kolo ob vsakem vremenu za 

prevoz na delo, prevoz otrok v vrtec, tudi večje nakupe opravijo s posebnimi kolesi, 

prirejenimi za prevoz tovora. 

Mednarodna mobilnost na Danskem je bila zame izredno pozitivna izkušnja. S strokovnega 

stališča sem spoznal zanimive pristope in načine izobraževanja posameznih 

učiteljev, pridobil nova znanja in poznanstva. Po drugi strani sem spoznal kulturo, 

način razmišljanja in funkcioniranja prebivalcev Danske ter kulinarične in arhitekturne 

značilnosti. 

Mednarodno mobilnost zelo priporočam vsem, ki imajo možnost za to. Tudi sam bom 

še sodeloval v projektu mobilnosti, če bom le imel priložnost. 

167

Lucija Šljuka Novak 


lucijasljukanovak@gmail.com 

Finska je država, s katero naša šola najverjetneje najdlje sodeluje in v katero je odšlo 

na usposabljanje v programih Leonardo da Vinci in Erasmus+ KA1 največ naših 

dijakov in učiteljev. Tudi sama sem aprila leta 2012 imela priložnost odpotovati v to 

precej oddaljeno in do takrat nedosegljivo deželo. Trije učitelji in 14 dijakov smo drugega 

aprila tega leta zgodaj zjutraj odleteli v Helsinke, od tam pa je vsak učitelj odpeljal svojo 

skupino dijakov v drugo mesto: Vaaso, Mikkelli in Tampere. V slednje sem se odpeljala 

z osmimi dijaki. 

Nenavadno celo za finsko podnebje je bila ravno ta dan močna snežna nevihta, ki 

je zelo zmanjšala vidljivost. Zaradi tega smo imeli na poti kar nekaj zapletov in temu 

primerno zamudo. Pozno zvečer sta nas gostiteljici uspeli pričakati in nastaniti. Šest 

dijakov je bivalo v dijaškem domu blizu šole za logistiko, obe dekleti v mladinskem 

hotelu v centru, v bližini pa je bil tudi moj hotel. 

V Tamperah so prav to leto končali gradnjo nove šole za logistiko. Bili smo med njenimi 

prvimi obiskovalci, naši dijaki pa so tako bili med prvimi, ki so lahko preizkusili 

nove naprave in stroje. Šola za tekstil je bila precej starejša, a kljub temu dobro in 

moderno opremljena. Dijakinji, ki sta tam bili na praksi, sta se hitro znašli. 

168

Slika 1: Dijakinji naše šole pri delu 

Foto: L. Šljuka Novak, 2012 

Po ogledu obeh šol in policijskega muzeja so dijaki preostanek tedna preživeli v obeh 

šolah in v spremstvu študentke obiskali znamenitosti ter se udeležili še drugih izvenšolskih 

dejavnosti. Presenečena sem bila nad načinom dela. Učitelj je dijakom dal 

nalogo, jim razložil, kje najdejo potrebno literaturo in materiale za izdelek, in pustil, 

da se naprej znajdejo sami. Občasno je prišel preverit, če kaj potrebujejo ali imajo 

kakšno vprašanje. Na ta način pridobljeno znanje je gotovo trajnejše, dijaki pa tudi 

skozi sam proces pridobijo še druge veščine in spretnosti. 

Teden je ob zanimivih dejavnostih hitro minil. Spoznala sem drugačen način in tempo 

življenja, dela in razmišljanja. Kljub drugačnostim pa sem ugotovila, da se finski 

učitelji soočajo s podobnimi izzivi kot mi. Skupine dijakov so res manjše, prostora v 

šoli imajo mnogo več, a so si mladi ljudje oziroma najstniki podobni povsod. Včasih 

zagnani in delovni, drugič uporniki in tretjič brez prave energije za delo. Učiteljevo 

delo zato nikoli ni dolgočasno. 

Po prvem dnevu sneženja je preostale dni sijalo sonce, ki me je nekajkrat zvabilo ven 

na daljši sprehod. Všeč mi je bil park na poti do stolpa Pyynikki, z vrha katerega je 

169

čudovit razgled na mesto, jezeri Näsijärvi in Pyhäjärvi ter daleč naokrog, saj je Finska 

pretežno ravninska dežela. Sneg do konca mojega bivanja tam ni skopnel; breze in 

smreke v parku so pričarale pravo zimsko vzdušje. Na jezerih so še vedno plavale 

ledene plošče. 

Rada se spominjam mobilnosti v Tamperah. Dobila sem nove ideje za delo, željo po 

pridobivanju še več novih znanj in tudi potrditev, da sem pri svojem delu na pravi poti. 

Veselilo me je spoznati drugačno kulturo in način življenja. Vsaka tovrstna izkušnja 

nas bogati in nam, čeprav se to klišejsko sliši, širi obzorja. Učimo in spreminjamo se 

celo življenje in to nam izmenjave v tujini prav gotovo omogočajo. 

170

Breda Tekavec 


breda.tekavec@spssb.si 

V 

projektih mednarodne mobilnosti dijakov in učiteljev Leonardo da Vinci sem 

sodelovala štirikrat. Trikrat smo se učitelji udeležili mobilnosti z namenom 

spoznavanja partnerske šole in povezovanja z učitelji, ki imajo izkušnje s 

poučevanjem v enakih ali podobnih izobraževalnih programih. Leta 2006 sem bila na 

Finskem, leta 2010 v Španiji in leta 2013 na Poljskem, vsakokrat en teden. 

Lansko šolsko leto pa sem spremljala dijake, ki so na mobilnost v programu Erasmus+ 

KA1 šli v Španijo, kar pomeni, da sem spoznavala tudi podjetji (Iveco, Renault), 

v katerih so dijaki opravljali delovno prakso. 

Pričakovanja, povezana z mobilnostjo, so bila, da se seznanim z organizacijo izobraževanja 

in izobraževalnimi programi v deželi gostiteljici, načini posredovanja znanja 

in spretnosti dijakom v šolah s podobnimi programi, možnostmi za izobraževanje, 

najbolj pa me vedno pritegnejo ljudje, njihove navade, kultura. Pomembno se mi 

zdi izmenjati izkušnje, tudi med učitelji različnih strokovnih področij. Pričakovanja so 

se uresničila, seznanila sem se z različnimi pristopi, spoznala sem vrednost znanja 

tujih jezikov. Zanimivo mi je primerjati pogoje, ki jih imajo učitelji in dijaki v drugih 

deželah. Presenečena sem bila predvsem na Finskem, saj so imeli velike delavnice, 

ki so sodobno opremljene. Sodelavec se je navduševal nad cnc-stroji, mene pa je 

presenečalo zlasti število računalnikov za dijake v učilnicah, navdušena sem bila nad 

kotičkom z računalniki v šolski avli. 

Glede na to, da poučujem slovenščino, ne morem neposredno primerjati načina dela 

pri nas in v državah gostiteljicah, sem pa videla, da učitelji vključujejo veliko eksperimentov 

in te ure so za dijake bolj zanimive kot ure s suhoparnim podajanjem snovi. 

Torej je treba tudi ure slovenščine narediti razgibane, predvsem pa je treba pri dijakih 

171

spodbujati samostojnost in kreativnost. Možnost sem imela spremljati pouk maternega 

jezika na Poljskem, kjer so dijaki poskušali zaigrati določena čustvena stanja. 

Vse skupaj je potekalo celo šolsko uro, bilo je kreativno, vendar proti koncu že malo 

dolgočasno, ker je bilo premalo razgibano. To poskušam upoštevati pri svojem delu. 

Najbolj me zanima tuje okolje, zlasti zgodovinske in kulturne značilnosti države gostiteljice, 

kar pa je neposredno povezano z mojim delom. Vedno sem se pred odhodom 

pripravila na deželo, v katero sem šla. Prednost izmenjave je v tem, da si lahko 

ogledaš mesto, spremljali so nas gostitelji in nam znamenitosti predstavili, vedno 

pa smo našli nekaj prostega časa za samostojne oglede. Veselilo me je, da smo si 

tako Finsko kot Poljsko lahko ogledali tudi izven okvirov mesta, v katerem smo bili 

na mobilnosti, najbolj mi je v spominu ostal ogled finskih skakalnic. Z učitelji smo se 

srečevali v šoli in izven šole, se družili. To je glavna prednost izmenjav. 

Možnost sem imela obiskati tri države, lahko rečem na različnih koncih Evrope in 

zanimivo mi je ugotavljati, kako okolje vpliva na ljudi. Resnično opazne razlike so 

med Finci in Španci, kar je zagotovo pogojeno z okoljem in načinom življenja. V 

hladni Finski sem pričakovala »hladne« ljudi, so me pa presenetili, saj so z veseljem 

komunicirali z nami. So zelo dobro organizirani, kar je povezano s tem, da si morajo 

drugače razporediti delovne obveznosti pozimi, ko imajo skoraj cel dan temo, takrat 

več delajo, ko pa so dnevi dolgi, več časa namenijo prostočasnim dejavnostim. To 

se pozna v šoli, zdi se mi, da imajo precej sproščen način dela, zlasti pri praktičnem 

izobraževanju, vendar se natančno držijo pravil. V Španiji pa so ljudje bolj sproščeni, 

to se kaže v komunikaciji in organizaciji, niso tako natančni kot na Finskem, kar je 

povezano z načinom življenja v mediteranskih deželah. Posebna zgodba je Poljska, v 

šoli vse poteka mirno, dijaki so disciplinirani, smo pa ugotovili, da imajo v spričevalu 

oceno za vedenje. Mislim, da je to povezano tudi z močno vključenostjo verske vzgoje 

v življenje (v vsaki učilnici je na steni križ). Zgodovinska »zaprtost« je vplivala na to, 

da so zelo »odprti« za novosti, zelo jih zanima življenje drugod, veliko so spraševali in 

se družili. Izkazali so se kot zelo dobri gostitelji, organizirali so ogled kulturnih znamenitosti, 

poskušali smo značilne poljske jedi, obiskali smo župana, po našem odhodu 

pa je v lokalnem časopisu izšel celo članek o našem obisku. Želeli so se naučiti nekaj 

slovenskih besed, zato smo kratek »tečaj« slovenščine vključili v predstavitev naše 

šole in Slovenije. 

In zakaj mi je to zanimivo? Naučila sem se, da je vedno potrebno spoštovati različnost, 

ki je, kot vidimo, povezana že s tem, od kod posameznik prihaja, tako in tako pa 

je vsak človek svet zase. To zavedanje se mi zdi v sodobnem času zelo pomembno, 

172

saj je zaprtosti v nek okvir vedno manj in se vedno bolj povezujemo tako z Evropo 

kot svetom. 

Izredno pomembna izkušnja se mi zdi ogled delovnih mest v podjetjih, kamor smo 

spremljali dijake. Poznavanje dela, ki sem ga imela možnost videti v praksi, predstavlja 

dodano vrednost, ki omogoča raziskovanje novih možnosti pri obravnavi snovi, 

ki se povezuje s prakso. 

Mobilnosti torej predstavljajo izboljšanje spretnosti učiteljev, ki so pridobljene z neformalnim 

izobraževanjem ter priložnostnim učenjem tujih jezikov, hkrati pa z njimi 

širimo razumevanje raznolikosti evropskih kultur in jezikov. Z izmenjavami sem pridobila 

neprecenljive izkušnje in spoznanja, ki vplivajo na moje delo in življenje, zato bi z 

veseljem izkoristila priložnost za pridobivanje izkušenj še v kakšni državi. 

173

SPSŠB 

Ljubljana

Strokovni posvet: Mednarodne mobilnosti, partnerstva in projektno sodelovanje – izziv in priložnost za srednje poklicne in strokovne šole

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?