20x-1280x - Lidl Service Website

7. Objekt opazovanja -
sestava in priprava
7.1 Sestava objekta opazovanja
S to napravo, t.j. mikroskopom z možnostjo osvetlitve od zgoraj in možnostjo
prepuščene svetlobe, lahko opazujete tako prosojne kot tudi
neprosojne objekte. Svetloba »transportira« sliko zadevnega objekta. Iz
tega razloga je pravilna osvetlitev odločilnega pomena za kakovost prenesene
slike!
Ko s tem mikroskopom opazujete neprozorne (neprosojne) objekte (npr.
mikroorganizme, dele rastlin, kamne, kovance itd.), bo svetloba padla na
opazovani predmet. Tam se bo svetloba odbila in se skozi objektiv in
okular (učinek povečave) usmerjala v človeško oko (mikroskopiranje s
svetlobo od zgoraj).
Pri prozornih (prosojnih) objektih (npr. pri enoceličarjih) sije svetloba od
spodaj skozi odprtino na mikroskopski mizici in nato skozi opazovani
objekt. Pot svetlobe se nadaljuje skozi objektiv in okular, kjer pride do
učinka povečave. Nato je svetloba usmerjena v oko (mikroskopiranje s
prepuščeno svetlobo).
Številni mikroorganizmi vode, deli rastlin in fini delci živalskega izvora
imajo že po naravi omenjeno transparentno lastnost, druge je treba še
ustrezno pripraviti. Priprava objektov, t.j. da jih naredimo prosojne, je
možna na osnovi predhodne obdelave ali na osnovi obdelave s primernimi
sredstvi (mediji). Lahko pa tudi odrežemo zelo tanke rezine (ročni
rez ali rezi s pomočjo t.i. »MicroCut« rezalnika) ter jih nato raziskujemo.
Naslednji razdelek nas bo seznanil z omenjenimi metodami.
7.2 Izdelava tankih rezin preparata
Kot je zgoraj omenjeno, je treba z objekta odrezati čim tanjše rezine. Za
doseganje najboljših možnih rezultatov potrebujemo malo voska ali parafina.
Vzemite na primer svečo. Dajte vosek v lonec ter ga malo segrejte
nad plamenom. Objekt je treba sedaj večkrat potopiti v tekoči vosek.
Počakajte, da se vosek strdi. Z objekta, ki ga sedaj obdaja vosek, odrežite
zelo tanke rezine. V ta namen lahko uporabite »MicroCut« rezalnik
(sl. 6, 24) ali nož/skalpel (bodite izredno previdni!!!). Te odrezke je treba
položiti na stekleni objektni nosilec ter jih nato pokriti s krovnim steklom.
7.3 Izdelava lastnega preparata
Položite objekt opazovanja na stekleni objektni nosilec ter dodajte kapljo
destilirane vode (sl. 7) s pomočjo pipete (sl. 6, 22b).
Nastavite krovno steklo navpično na rob vodne kaplje, tako da voda
odteče vzdolž roba krovnega stekla (sl. 8). Sedaj je treba krovno steklo
počasi spustiti na vodno kapljo.
Opozorilo:
T.i. »Gum-Media« (sl. 6, 25b), ki ste ga prejeli skupaj z mikroskopom,
je namenjen za izdelavo trajnih preparatov. To sredstvo
je treba dodati namesto destilirane vode. Sredstvo »Gum-
Media« se strdi, tako da objekt trajno ostane na objektnem
nosilcu.
8. Eksperimenti
Kolikor ste se že seznanili z mikroskopom, lahko opravite naslednje eksperimente
ter njihove rezultate opazujete pod mikroskopom.
8.1 Časopisni tisk
Objekti:
1. majhen kos papirja iz dnevnika s sliko in nekaj črkami;
2. podoben kos papirja iz ilustrirane revije.
Za opazovanje črk in slik je treba od vsakega objekta izdelati časovno
omejeni preparat. Sedaj je treba na mikroskopu izbrati najmanjšo možno
stopnjo povečave. Najprej vzemite preparat s časopisnim papirjem. Črke
izgledajo scefrane in nalomljene, ker se dnevniki tiskajo na hrapav papir
nižjega kakovostnega razreda. Črke ilustrirane revije izgledajo bolj gladke
in istočasno tudi popolnejše.
Slika iz dnevnika je sestavljena iz številnih majhnih točk, ki imajo
»umazan« videz.
Slikovne pike (rastrske pike) slike iz ilustrirane revije so ostre.
8.2 Tekstilna vlakna
Objekti in oprema:
1. Vlakna različnega tekstila: bombaž, platno, volna, svila, umetna svila,
najlon itd.
2. dve igli.
Vsako vlakno je treba položiti na stekleni objektni nosilec in ga obdelati
z iglama, dokler ne postane fibrozno. Vlakna je treba nato navlažiti in
pokriti s krovnim steklom. Nastavite mikroskop na majhno stopnjo povečave.
Bombažna vlakna so rastlinskega izvora in pod mikroskopom izgle-
- 21 -
dajo kot ploščati, zasukani prameni. Vlakna so na robovih debelejša in
bolj okrogla kot na sredini. Pravzaprav so bombažna vlakna dolge, zožene
cevi. Vlakna platna so prav tako rastlinskega izvora, okrogla in potekajo
v ravni smeri. Vlakna se lesketajo kot svila in imajo veliko število odebeljenih
delov na cevkah. Svila je živalskega izvora in ima, v nasprotju z
votlimi rastlinskimi vlakni, masivna vlakna manjšega premera. Vsako
posamezno vlakno je gladko in enakomerno ter sliči majhni stekleni palici.
Volnena vlakna so tudi živalskega izvora. Površina je sestavljena iz
prekrivajočih se cevk, ki izgledajo nalomljene in valovite. Kolikor imate
možnost, priporočamo, da primerjate volnena vlakna različnih tkalnic. Pri
tem posvetite pozornost različnim podobam vlaken. Strokovnjaki lahko
na tej osnovi celo določijo državo izvora volne. Kot že samo ime pove, je
umetna svila proizvod dolgega kemičnega postopka. Vsa vlakna imajo
trde, temne linije na gladki, lesketajoči se površini. Vlakna se po postopku
sušenja nakodrajo. Opazujte skupne značilnosti in razlike.
8.3 Kako nastane krušna plesen?
Objekt: kos starega kruha
Trose plesni, ki napadejo kruh, lahko najdemo vsepovsod v ozračju.
Položite kruh na objektni nosilec in ga previdno poškropite z malo vode.
Kos kruha je treba le navlažiti. Kruh se ne sme v celoti napiti z vodo!
Sedaj je treba kruh dati v posodo, ki ima čep z navojem. Posodo shranite
v omaro, v katero sme prodirati le malo svetlobo ter v kateri so zagotovljeni
topli pogoji. Že v kratkem času bo nastala črna krušna plesen.
Opazujte kruh vsaki dan. Prvi znak za plesen je nastanek belega, lesketajočega
se puha. Položite ga na objektni nosilec ter ga opazujte. Material
izgleda kot zamotana gmota vlaken, ki v svoji celoti predstavljajo
strukturo plesni. Ta pojav imenujemo micelij. Vsako vlakno je posamezna
hifa. Kmalu se bodo pojavili rizoidi, ki imajo nalogi pritrjevanja plesni
na kruh ter črpanje vode in hranilne snovi za nadaljnjo rast micelija. Sčasoma
se rizoidi obarvajo rjavo. Navpično nad to skupino rastejo hife kot
dolga, vitka stebla, ki se končajo v zelo majhni, beli krogli. Debla označujemo
kot sporangiofore (nosilec kapsule trosov), kroglo imenujemo
sporangorij oziroma kapsula trosov. Kmalu bodo te krogle dobile črno
barvo. Trosi, ki se nahajajo v notranjosti, dozorevajo. Ko se kapsula trosov
odpre, se trosi sprostijo, pomešajo z zrakom in posledično inficirajo
drug kruh. Že s prostim očesom so zrele kapsule trosov vidne kot majhne
črne lise. Raztresene so po površini plesni in potemtakem vrsti plesni
dajejo ustrezno ime. Vendar obstaja še več vrst plesni. Lahko so rožnate,
rdeče, modre ali zelene barve. Pripravite preparate vseh stadijev
krušne plesni.
8.4 Morske kozice
Oprema:
1. Jajčeca kozic (sl. 6, 25d)
2. Morska sol (sl. 6, 25c)
3. Naprava za izvalitev kozic (sl. 6, 23)
4. Kvas (sl. 6, 25a)
8.4.1 Življenjski ciklus morske kozice
Morska kozica oziroma »artimia salinia«, ime, pod katerim je znana
znanstvenikom, preživi nenavaden in zelo zanimiv življenjski ciklus. Samica
izleže jajčeca, čeprav jih samček nikoli ni oplodil. Kozice, ki se izvalijo
iz teh jajčec, so izključno ženskega spola. Pod določenimi pogoji, npr.
če se močvirje izsuši, se lahko izvalijo kozice moškega spola. Ti samčki
oplodijo jajčeca samičk in iz tega parjenja nastanejo posebna jajčeca. Ta
jajčeca, tako imenovana »zimska jajčeca«, imajo debele lupine, katere
jih ščitijo. Zimska jajčeca so zelo odporna in ostanejo celo »živa«, če se
močvirje ali jezero izsušita, kar lahko ima za posledico pogin celotne
populacije kozic. Ta jajčeca lahko v »spečem« stanju vzdržijo tudi od 5
do 10 let. Jajčeca se izvalijo, ko so ponovno vzpostavljeni primerni
pogoji okolja. Jajčeca, ki ste jih prejeli skupaj z mikroskopom (sl. 6,
25d), se nahajajo v tem »spečem« stanju.
8.4.2 Izvalitev morskih kozic
Za izvalitev morskih kozic je treba najprej pripraviti solno raztopino, ki
mora ustrezati življenjskim pogojem kozice. Napolnite posodo s pol litra
deževnice ali vodovodne vode. Ta voda mora stati pribl. 30 minut. Ker
voda sčasoma izhlapi, priporočamo, da z vodo napolnite še drugo posodo
ter jo pustite stati 36 ur. Po poteku tega časa je treba polovico priložene
morske soli (sl. 6, 25c) stresti v posodo ter vodo mešati, dokler se
sol ni v celoti raztopila. Sedaj je treba nekaj pripravljene morske vode
dati v napravo za izvalitev kozic (sl. 6, 23). Za tem dodajte nekaj jajčec
ter zaprite pokrov. Postavite napravo za izvalitev na svetlo mesto, vendar
je treba preprečiti izpostavljenost neposredni sončni svetlobi. Temperatura
mora biti pribl. 25 °C. Kozice se bodo pri tej temperaturi izvalile po
približno 2 do 3 dneh. V primeru, da med tem časom voda izhlapi, je
treba doliti vodo iz druge posode.
GB
IE
NL
BE
HU
PL
SI
DE
AT
CH
BE