19.01.2021 Views

Sergio Franzese, Manuela Spadaro - ROM E SINTI IN PIEMONTE

A dodici anni dalla legge regionale 10 giugno 1993, n. 26, “Interventi a favore della popolazione zingara”

A dodici anni dalla legge regionale 10 giugno 1993, n. 26,
“Interventi a favore della popolazione zingara”

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Kadó rodaripén si te $anél váreso pála e kumpánie Roménge thaj Sintónge and’o Piemónte pála deudúj ber ke

sas kerdó o zakóno themésko and’o 10 juni 1993, n. 26 “Interventi a favore della popolazione zingara”.

E pérvo buflí ke ‰amosardás o Sergio Franzese si ánde trin kotorá (1-3) thaj sikavél o patréto katár e situátsja antrégo:

O pérvo kotór si kerdó ándo jekh diváno anglunimásko pála e stória thaj o manuéngo prin$arimós.

Sikavél katár avén e Rom thaj e Sínturja, ke avilé katár e Índia núma mekél than avrén $anglimáske buflá. Pála

kodó $inél e vítse le Roménge thaj le Sintónge, e Rom pála lénge buflá kaj kerén, e Sínturja pála o than kaj be én

dulmút, thaj pála kodó sikavél sar si o zakóno le trajósko le Roméngo thaj le Sintóngo and’o Piemónte. Ánda kodó

thólpe go$í and’e buflá maj baré ándo trájo, e prádznifli, o paflamós, thaj sar kadalá buflá pa‰u$ón thaj dik$ól o dar

ke ¤azavól o romanipén thaj trobún pe sígo te ker$ól váreso te na avél ¤azardó.

O dújto kotór sikavél jekh patréto pála e kumpánie Roménge and’o Piemónte, indé ánde tar baré naródurja: e

Sínturja piemontésurja, e Rom “vla¤”, e Rom “jugoslavjáke” thaj e Rom rumînurja, thaj sodé $ené si ánda swáko

naródo.

O rodaripén sas kerdó pála varí napriméske situátsie ke sika$ón sar si o patréto ánda maj but dujé trinkotorénge

katár o antrégo.

Pála kodó phendólpe savé si e buflá kaj kerdé e Fórurja and’o Piemónte pála o zakóno themésko 26/93 thaj avér.

Díkh$olpe jásno ke o zakóno themésko nas but thodinó thaj kerdó, thaj núma te kerén vaj laarén kîmpurja thaj

¤antsí buflá pála e kóla le avo‰énge.

O tríto kotór sikavél e organizátsje thaj amalimáta kaj si and’o Piemónte te kerén buflí le Roménge thaj le Roméntsa,

thaj so kerén swako jekh ánda lénde.

Pála kodó avél jekh gîndo and’e kulturálni makaripén te aj avél diváno mákar e kultúra ga$ikaní thaj e kultúra

romaí tháj ándo gor si jekh gîndo ánda so aj avél kerdó maj mitó ánde vrjémi ke avél.

E dújto buflí katár o rodaripén ke kerdás e Manuela Spadaro katar e ASGI (Associazione per gli Studi Giuridici sull’Immigrazione)

si vi kadó ánde trin kotorá (4-6) thaj thol gîndo ándo zakóno ga$ikanó pála o mitimós la kulturáko

romaí.

O tárto kotór sikavél sar si e zakónurja and’Evrópa, and’o them la Italiáko, o them le Piemontáko, thaj o fóro.

O pán$to kotór sikavél maj mitó sar si o zakóno ándo fóro, ande kodolá fórurja kai beén kîmpurja le Roménge

thaj le Sintónge.

O óvto kotór sikavél sar sas kerdó o zakóno l.r. n. 26/93 and’e fórurja piemontáke. Ánda kadó anklél jekh patréto

ke díkh$ol mitó and’ekh pártia, thaj na de sa mitó and’avér: e zakónurja kaj len sáma pála e Rom thaj e Sínturja

si ándo swako than, núma ánda but fórurja kadó kér$olpe férdi bi le foróski vója; thaj avér laé buflá kaj aj avén

kerdiné te laar$ól o trájo le Roméngo, e fórurja fli kerdé ínke khánfli and’ekh dáta, núma váreso de vriámja

vriamjástar. Atúnfli kadjá natílpe anklél ukár buflí, sar sas kerdó naprimé pála e kóla le avo‰énge.

Ándo gor o kotór o palunó si jekh bibliografía, jekh kníga kaj sikavél e gazéturia spetsiálni thaj e maj laé weblilá

pála kadjá buflí, tar patréturja kaj sikavén kaj beén e Rom thaj e Sínturja and’o Piemónte, thaj o zakóno themésko

piemontáko.

(traduzione: Alexandro A. Revello)

2

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!