Revolucionarna modna alternativa vse od<strong>lo</strong>čneje ruši stereotipe o milanskem nočnem življenju. O diskotekah, pred katerimi so parkirani ferrariji in porscheji, ter plesiščih, na katerih kraljujejo mlade manekenke z Vzhoda, ki jih izza drago zakupljenih in s steklenicami penine ob<strong>lo</strong>ženih miz ob robu plesišča spremljajo njihovi petični spremljevalci v g<strong>lo</strong>boko odpetih srajcah in nemarno razpetih suknjičih. Vse več je v mestu tistih, ki hrepenijo po dogajanju, ki odpira vrata vplivom iz, kar zadeva zabavo, precej bolj vizionarske tujine. S<strong>lo</strong>viti Plastic je s časom postal prava relikvija tukajšnjega nočnega življenja in dokaz, da pravi klubi potrebujejo dušo. In to v zadnjem času Milanu s svojimi skrbno premišljenimi zabavami vlivajo Marce<strong>lo</strong> Bur<strong>lo</strong>n, Natasha Slater in Sergio Tavelli, ki so vzeli vajeti trendovske noči v svoje roke. Poskrbeli so za dolge vrste pred vrati klubov, ki še najbolj spominjajo na tiste iz časov s<strong>lo</strong>vitega Studia 54, in svoje obiskovalce sprijaznili z dejstvom, da si je vstop v klub treba prislužiti. Skupne točke tukajšnjega nočnega dogajanja? Sproščena zabava, alkohol, dobra, skrbno izbrana glasba in kanček transgresije. Tiste, ki začini dolge noči v sicer spokojnem mestu. Ali kot so novinarki prispevka o milanskem nočnem življenju naključni intervjuvanci odgovorili na vprašanje o tem, ali se kdaj v klubu Plastic rodijo ljubezni: »O, vsak večer se rodijo. In proti jutru umrejo.« PINK IS PUNK Milanski večeri z verjetno najbolj mednarodnim ozračjem že nekaj let nosijo pomenljivo ime Pink Is Punk in tako združujejo gejevsko rožnato estetiko z neustavljivo ulično subkulturo. Večer zagotavlja vrhunske glasbene goste in najpogosteje s<strong>lo</strong>vite modne ustvarjalce, ki se pomešani med množico pretežno mladega občinstva ob najnovejši elektronski glasbi vsak petek zabavajo v poznanem milanskem večernem pribežališču Magazzini Generali. Glavno vodi<strong>lo</strong> je biti v trendu. Ali, če je le mogoče, korak pred njim! V ozadju večera stoji Marce<strong>lo</strong> Bur<strong>lo</strong>n, vizionar italijanskolibanonskih korenin, ki je v Italijo iz rodne Argentine prišel na začetku devetdesetih. Je tudi novi urednik trendovskega mesečnika MARCELO BURLON ENTERPRISE • Press Review • March 2012 D Magazine S<strong>lo</strong>vene Rodeo, v modnih krogih pa znan po tem, da v času modnih tednov skrbi za številna odprtjain velike zabave s<strong>lo</strong>vitih modnih hiš. Pred leti je na zabavo po Versacejevi reviji pripeljal Princea, ki je s svojim nastopom do ekstaze navdušil redke povabljene, podobno kot je kakšno leto kasneje Roisin Murphy navdušila pri Gucciju. K njemu so se zatekli pri Givenchyju, v sk<strong>lo</strong>pu nedavnega večernega nakupovanja pod okriljem revije Vogue je pripravil zabave za Prado in Jil Sander, svoj znameniti Pink Is Punk pa povezal tudi s Riccardom Tiscijem in Rafom Simonsom. A Bur<strong>lo</strong>n pove, da so bili začetki povsem naključni. Pred desetimi leti je s prijatelji priredil zasebno zabavo, ki pa je zaradi izjemno trendovske druščine navdušila nekatere organizatorje večernih dogodkov in so ga zato privabili na vrata diskoteke Magazzini Generali. »V devetdesetih so tja prihajali David LaChapelle, Domenico Dolce, Dries van Noten, to je bi<strong>lo</strong> obdobje, ko sem spoznal tedaj nadobudnega oblikovalca Riccarda Tiscija in mu pomagal pri prvih odnosih z mediji, kmalu zatem me je k sode<strong>lo</strong>vanju z njihovo modno hišo povabil še Dolce. V tistem trenutku sem se zavedel, kako visoko vrednost ima moj seznam povabljencev, in doumel, da sem verjetno v mestu edini, ki modnim hišam lahko pripelje skrbno izbrano mlajše občinstvo.« »Nismo tipično italijanski, saj politika in cerkev običajno narekujeta način vedenja, ki nam ni vedno blizu.« Približal se je modi in z Valeriem Innel<strong>lo</strong>, poznanim modnim »piar-ovcem«, začel prirejati zabave I Pretend To Be A DJ. »Za gramofone smo zvabili različne znane obraze, bodisi iz filmskega, televizijskega bodisi iz modnega sveta, in občinstvo prepričali, naj izbere sebi ljubšega. Še danes se na primer spominjam dvoboja urednika Jeffersona Hacka in oblikovalca Antonia Berardija.« Sledil je Pink Is Punk, ki ga je najprej v baru Bond prirejal s svojimi prijatelji, a ker je kmalu prerasel majhni prostor, so se morali preselili v manjšo dvorano kluba Magazzini Generali, prav Marce<strong>lo</strong> Bur<strong>lo</strong>n, na sliki z oblikovalcema Riccardom Tiscijem in Rafom Simonsonom ODZVANJANO: → Looking Glass – Little Dragon → Sweet Disposition – The Temper Trap → Basic Space (Astronomer Remix) – The XX tistega, kjer je Bur<strong>lo</strong>n začel svojo nočnemu življenju zapisano kariero. Partnerji pri projektu so se kmalu zatem raje posvetili produkciji glasbe, on pa je ostal zvest eni najpopularnejših zabav v mestu. Obiskovalci veljajo za avantgardne. Zatrjuje, da so izvrsten pokazatelj novih dogajanj v modi in življenjskem s<strong>lo</strong>gu. »Kaj imajo skupnega? Svobodo! Skupaj z gostujočimi didžeji ustvarjajo ozračje v klubu, in prav zato je tako pomemben pravi nabor gostov,« pove Bur<strong>lo</strong>n, ki velja s svojim timom za precej neizprosnega. »Kje pa, nismo tako ze<strong>lo</strong> zahtevni! Šele ko smo na vratih gostili selektorko iz berlinskega Bar25, so obiskovalci lahko videli, kako zahteven je izbor ob vstopu.« A občinstvo, ki svoj petkov večer nameni svetu podzemlja z imenom Pink Is Punk, običajno potrpežljivo stoji v vrsti, saj ve, da vstop v klub poleg Marcela Bur<strong>lo</strong>na kot hišnega didžeja odpira vrata v svet s<strong>lo</strong>vitih imen, kot so Fischerspooner, Kim Ann Foxman, Thieves Like Us, Scarlets in The Virgins, ki so tam gostovali v zadnjem obdobju. »Nismo tipično italijanski, saj politika in cerkev običajno narekujeta način vedenja, ki nam ni vedno blizu. Raje gledamo čez mejo, pa ne zato, da bi posnemali, ampak zato, da bi našli tiste, s katerimi razmišljamo sorodno. Ko je na <strong>lo</strong>ndonski nočni sceni zavladal Boombox, je Jerry Bouthier enkrat mesečno vrtel p<strong>lo</strong>šče na naših zabavah. Olajšujoče je, ko se najdeš v tem, kar počnejo drugi, in lahko združiš moči. Na podoben način sodelujemo s Clubom Tropicana v Barce<strong>lo</strong>ni, kjer smo večkrat gostovali, nedolgo tega smo bili premierno povabljeni tudi v Istanbul.« Ko ne dela, rad odide tudi na druge zabave, pa naj bo v Plastic, <strong>lo</strong>ndonski Dalston Superstore ali pariški Ponystep. Večkrat se odpravi tudi v Berlin, za katerega pravi, da ga pritegne s svojo svobodo, ki še ni odvisna od denarja, pred kratkim pa je navdušen odkril Bejrut, ki ga opiše kot mesto, ki diha ze<strong>lo</strong> mednarodno, hkrati pa je obdrža<strong>lo</strong> lastno dekadenco. A ne nazadnje prizna, da mu pravi pobeg od zasužnjenosti z nočnim življenjem uspe le takrat, ko se odpravi v divjo naravo svoje rodne Patagonije. december 2009 — 37
- REGIA / ENTREVISTA Desafortunadamente poco se sabe de quien es Marce<strong>lo</strong> Bur<strong>lo</strong>n en Argentina,. Lo conocí en Paris, através de Pab<strong>lo</strong>, mi marido y nunca más me separé de él, esto es <strong>lo</strong> que él más genera en la gente. Marce<strong>lo</strong> es sinonimo de un gran imaginador , iluminador, un gran organizador, un gran videasta, un gran estilista, un gran relacionista, con una sensibilidad en el mundo de la música, arte, moda… Nacido en Patagonia, y muy orgul<strong>lo</strong>so de su querido BOLSON , camina por Milán , Paris , New York o Berlin y es asombroso <strong>lo</strong> que causa en la gente. Para nosotros tener a marce<strong>lo</strong> como nuestro embajador en el mundo es un orgul<strong>lo</strong> , su perseverancia, su visión , su talento y su alegria hacen que uno quiera caer en este pulpo de persona que encandila con su encanto. - 58 MARCELO - - REGIA BURLON MAG -ENTERPRISE • Press Review • March 2012 MARCELO BURLON Marce<strong>lo</strong> photographed by DIEGO FUGA gracias jessica trosman+
Change language