12.07.2015 Views

kraj »hilmteich« obstaja samo se na razglednicah il sito - Isonzo-Soca

kraj »hilmteich« obstaja samo se na razglednicah il sito - Isonzo-Soca

kraj »hilmteich« obstaja samo se na razglednicah il sito - Isonzo-Soca

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

In passato Gorizia aveva tante belle localitàIL SITO “HILMTEICH””ESISTE ANCORA SOLTANTO SULLE CARTOLINEV<strong>il</strong>i PrinčičVNekoč je Gorica imela veliko lepih stvariKRAJ »HILMTEICH« OBSTAJA SAMO SE NA RAZGLEDNICAH22Di tanto in tanto ci troviamo in mano u<strong>na</strong> foto o u<strong>na</strong>cartoli<strong>na</strong> postale che ci rappre<strong>se</strong>nta luoghi o curiositàlocali che per vicissitudini storiche, atti di guerrao complicazioni p0olitiche non esistono più e <strong>se</strong> nericordano con difficoltà anche gli abitanti più anziani.Spesso però le cartoline o le fotografie richiamano edifici,parchi, giardini e paesaggi che cento o più annifa erano importanti monumenti culturali e mete di gitecollettive. Gorizia e l’Isontino in generale ha avuto nelpassato molti interessanti punti di ritrovo, aveva ungran numero di locande e località di svago frequentatidai cittadini, perché considerati indispensab<strong>il</strong>i punti diristorazione nell’ambito dell’offerta regio<strong>na</strong>le.Un punto di ritrovo ormai definitivamente scomparsoè stato sicuramente <strong>il</strong> luogo denomi<strong>na</strong>to Tivoli nellaVal di Ro<strong>se</strong>, in prossimità del cimitero ebraico. Il <strong>sito</strong>si trova ora in territorio sloveno. Il parco Tivoli con <strong>il</strong>rispettivo ristoro si estendeva sotto e parzialmente suipendii del Panovec a sinistre della strada statale. A destrasi diramava u<strong>na</strong> strada che portava lungo <strong>il</strong> torrenteLiskur fino al sa<strong>na</strong>torio, attualmente l’ospedale perbambini portatori di handicap.Nel primo decennio del <strong>se</strong>colo scorso si estendevanella vallata un laghetto artificiale le acque del quale aridosso della strada principale defluivano nella Vrtojbica.Dalle vecchie croniche, dagli articoli di gior<strong>na</strong>le eda altri scritti di allora sappiamo che al centro del laghettosporgeva u<strong>na</strong> piccola isola anch’essa artificiale,costruita con tronchi d’albero. Sull’isola si ergevaun chiosco ossia un padiglione in legno collegato conla riva con un ponticello in legno. I proprietari avevanocostruito sulla riva un edificio in legno con u<strong>na</strong> grandeKdaj pa kdaj <strong>na</strong>m v roke pade fotografija ali razglednica,ki <strong>na</strong>m po<strong>na</strong>zarja in prikazuje kak <strong>kraj</strong> ali <strong>kraj</strong>evnozanimivost, ki je zaradi zgodovinskih okoliščin, vojnihspopadov ali političnih zapletov, zdaj ni več in <strong>se</strong> ju zveliko težavo spomnijo tudi <strong>na</strong>jstarejši prebivalci. Nemalokratpa <strong>na</strong>m razglednice ali fotografije prikazujejoobjekte, parke, vrtove in <strong>na</strong>sploh <strong>kraj</strong>inske ureditve, kiso pred sto in več leti veljale za pomembne kulturnespomenike in pr<strong>il</strong>jubljene izletniške točke. Gorica in<strong>na</strong>sploh Goriška je v preteklosti imela veliko zanimivihtočk in zbirališč, premogla je kar lepo štev<strong>il</strong>o gostišč inzabavišč, ki so jih Goričani radi obiskovali in so veljalaza nepogrešljive postojanke v gostinski ponudbi tedežele.Eno takih »izginulih« zbirališč je b<strong>il</strong> <strong>kraj</strong> z imenom Tivoliv Rožni dolini, nedaleč od goriškega židovskegapokopališča. Zdaj je to območje <strong>na</strong> slovenski stranimeje. Park Tivoli z gostinskim objektom <strong>se</strong> je razprostiralpod in deloma <strong>na</strong> obronkih Panovca <strong>na</strong> levi straniglavne ceste. Tam pa <strong>se</strong> je v desno odcep<strong>il</strong>a pot, ki jevod<strong>il</strong>a v dolino potoka Liskur in <strong>na</strong>prej do zdrav<strong>il</strong>išča(nekdanji sa<strong>na</strong>torij je danes postal Bolnica za invalidnomladino).V prvem de<strong>se</strong>tletju minulega stoletja je v dolinici ležalomajhno umetno jezero, ki je <strong>na</strong>stalo z zajezitvijo <strong>na</strong>vedenegapotoka, ki <strong>se</strong> tik ob glavni cesti izliva v Vrtojbico.Iz kronik, časopisnih člankov in drugih zapisov tistegačasa izhaja, da <strong>se</strong> je sredi jezerca dvigal umeten otoček,zgrajen iz brun; <strong>na</strong> njem je stal manjši kiosk oziroma le<strong>se</strong>npav<strong>il</strong>jon, ki ga je z jezerskim bregom povezovalale<strong>se</strong><strong>na</strong> brv. Na bregu so lastniki postav<strong>il</strong>i večjo le<strong>se</strong>nostavbo z velikim <strong>na</strong>pisom »Sans Souci« (Brez skrbi) <strong>na</strong>


scritta sulla facciata: “Sans Souci” (Senza pensieri).La costruzione <strong>se</strong>rviva come punto di ristoro. Inba<strong>se</strong> ai dati disponib<strong>il</strong>i l’iniziativa e la sua realizzazionenel 1902 sono state opera dei proprietari diquell’area, i coniugi A<strong>na</strong> e Franz Wanek/Vanjek. Lalocanda, ambita meta dei goriziani, era conosciutasoprattutto per le gusto<strong>se</strong> cotolette di maiale insiemeagli ottimi vini nostrani e alla birra importatadalla Cecoslovacchia.Secondo i loro ormai lontani parenti che vivonosul podere nel Liskur i Wanek arrivarono a Goriziadall’Austria. Erano molto intraprendenti, ma <strong>se</strong>nzaprole. La signora A<strong>na</strong> aveva in Cecoslovacchia u<strong>na</strong>sorella, maritata Perschl, con due figli, Franc e Karel.La sorella diventò vedova ancora giovane e poichési trovava in difficoltà ad allevare due figli, i Wanekpre<strong>se</strong>ro volentieri con sé a Gorizia uno dei due(Franc). A cavallo del <strong>se</strong>colo i coniugi Wanek gestivanola “canti<strong>na</strong> m<strong>il</strong>itare” nella ca<strong>se</strong>rma sul Travnik(Piazza Vittoria). Nel 1902 acquistarono però <strong>il</strong> poderenella valletta del Liskur che porta a Stara gorae approfittando del corso d’acqua riordi<strong>na</strong>ronol’intera area creando con <strong>il</strong> laghetto artificiale unodei punti di ristoro più belli nei dintorni di Gorizia.La gestione degli affari fu affidata al giovane Franc,nel frattempo adottato e quindi anche lui con <strong>il</strong> cognomeWanek. Il luogo ameno in prossimità dellacittà fu denomi<strong>na</strong>to dai coniugi Wanek “H<strong>il</strong>mteich”.Teich in tedesco significa grande stagno. Sembrache i due imprenditori abbiano preso lo spunto daun noto luogo turistico presso Graz.Oltre al salone dove <strong>se</strong>rvivano i cibi e le bevandel’edificio aveva anche u<strong>na</strong> sala da ballo con ungrande pianoforte. I clienti potevano solo ascoltarela musica o anche ballare. Si dice che i clienti piùfacoltosi giocas<strong>se</strong>ro anche d’azzardo. Nei mesiestivi l’acqua del laghetto garantiva a tutta l’areau<strong>na</strong> <strong>se</strong>nsazione di freschezza e chi lo desideravaaveva a disposizione alcuni <strong>na</strong>tanti a remi. Nel laghettoallevavano anche dei pesci. Secondo la figliaA<strong>na</strong> che insieme alla famiglia vive nel podere aLiskur, suo padre Franc raccoglieva – oltre alle altresue mansioni – anche <strong>il</strong> “pedaggio” per l’uso dellebarche e la voga sul lago. All’annullare portava u<strong>na</strong>nello particolare con lo stemma della locanda che<strong>se</strong>rviva come timbro per convalidare <strong>il</strong> pagamentoper l’uso dei <strong>na</strong>tanti. La signora A<strong>na</strong> ci ha ancheraccontato che un bel momento al padre l’anellocadde in acqua e non l’hanno più trovato, neppuretanti anni più tardi, quando lo stagno si prosciugò.D’inverno la superficie dell’acqua ghiacciava e <strong>il</strong> laghettosi trasformava in u<strong>na</strong> palestra di patti<strong>na</strong>ggioche i visitatori volentieri usavano per provare la raraemozione offerta dai pattini.I primi anni era stato possib<strong>il</strong>e arrivare a piedifino alla locanda; la stradi<strong>na</strong> che portava fino allaghetto era stretta e malmessa. Le carrozze cheportavano i visitatori da Gorizia dovevano fermarsidavanti all’osteria di Tivoli sulla strada maestra perla Valle del Vipacco. I Wanek e <strong>il</strong> loro figlio adottivopoi provvidero con l’aiuto del Comune di Gorizia adallargare la strada e a valorizzare l’incantevole posto,divenuto in questo modo ancor più accessib<strong>il</strong>ee amato dai residenti e dai forestieri. L’intera areadella Val di Ro<strong>se</strong> era conosciuta come un posto perla ricreazione e le gite “fuori porta”, dove si potevapas<strong>se</strong>ggiare in varie direzioni e fermarsi in ospitaliosterie.La cro<strong>na</strong>ca di allora e i racconti parlano del ristoranteBelpoggio che si trovava sul colle sopra<strong>il</strong> laghetto sui pendii delle colline Mark. Si raccontache <strong>il</strong> ristorante era frequentato dai giocatori d’azzardoe i patiti di storie d’amore. Il <strong>sito</strong> un po’ fuorimano era ideale per passatempi di questo genere.Le testimonianze confermano che tra i due puntipročelju. Stavba je služ<strong>il</strong>a kot gostinski obrat. Porazpoložljivih podatkih sta v<strong>se</strong> to dala zgraditi leta1902 lastnika tega območja, zakonca Wanek. Pr<strong>il</strong>jubljenogostišče in zbirališče meščanov je slovelopredv<strong>se</strong>m po okusnih svinjskih kotletih, štev<strong>il</strong>nimgostom pa so b<strong>il</strong>a <strong>na</strong> voljo tudi odlič<strong>na</strong> domača vi<strong>na</strong>ter z<strong>na</strong>menita češka piva. Lastnika lokala in prelepegaizletniškega <strong>kraj</strong>a sta b<strong>il</strong>a zakonca A<strong>na</strong> in FranzWanek (v nekaterih zapisih tudi Vanjek).Po pripovedovanju njunih potomcev, ki živijo <strong>na</strong> po<strong>se</strong>stvuv Liskurju, sta Wanekova <strong>na</strong> Goriško prišla izAvstrije. B<strong>il</strong>a sta zelo podjet<strong>na</strong>, nista pa imela otrok.Gospa A<strong>na</strong> je <strong>na</strong> Češkem imela <strong>se</strong>stro, poročenoPerschl, ki je imela dva sinova, Franca in Karla. Kerje <strong>se</strong>stra <strong>na</strong> Češkem mlada ovdovela in je s težavoshajala z dvema otrokoma, sta enega od sinov, Franca,prevzela zakonca Wanek in je z njima pripotoval<strong>na</strong> Goriško. Pred koncem devet<strong>na</strong>jstega in <strong>na</strong>prehodu v dvaj<strong>se</strong>to stoletje, sta Wanekova upravljala»kantino« v vojašnici <strong>na</strong> goriškem Travniku, leta 1902pa sta kup<strong>il</strong>a po<strong>se</strong>stvo v prelepi dolini, ki pelje v Starogoro in sta s pomočjo potoka, ki teče skoznjo,preured<strong>il</strong>a celotno območje ter s prikupnim jezeromustvar<strong>il</strong>a eno <strong>na</strong>jlepših izletniških točk v bližnji okoliciGorice. Upravljanje gostišča sta prepust<strong>il</strong>a mlademuFrancu, ki sta ga medtem posinov<strong>il</strong>a in mu dala priimekWanek. Čudoviti <strong>kraj</strong> <strong>na</strong> robu Gorice sta zakoncaWanek imenovala »H<strong>il</strong>mteich« (Teich v nemščinipomeni velika luža ali ribnik). Ime sta si baje sposod<strong>il</strong>apo z<strong>na</strong>nem izletniškem objektu v Gradcu.Zraven jed<strong>il</strong>nice je gostišče ob jezeru razpolagaloše s plesno dvorano z velikim klavirjem. Tam sogostje lahko poslušali glasbo ali pa <strong>se</strong> predajali plesnimritmom. Pravijo, da so si petični gostje <strong>kraj</strong>šaličas tudi z igrami <strong>na</strong> srečo. V poletnih me<strong>se</strong>cih jejezerska voda celotnemu območju zagotavljalaprijeten hlad, <strong>na</strong> razpolago pa so b<strong>il</strong>i tudi čolni <strong>na</strong>vesla. V jezeru so goj<strong>il</strong>i tudi ribe. Po pripovedovanjuhčere Ane, ki z družino živi <strong>na</strong> po<strong>se</strong>stvu v Liskurju,je njen oče Franc, poleg štev<strong>il</strong>nih zadolžitev, pobiralnekakšno »čolnino«, to <strong>se</strong> pravi <strong>na</strong>jemnino za vožnjos čolnom po jezeru. Na prstancu je nos<strong>il</strong> po<strong>se</strong>benprstan z grbom gostišča, ki je služ<strong>il</strong> kot žig za potrditevplač<strong>il</strong>a pri uporabi čol<strong>na</strong>. Gospa A<strong>na</strong> je tudi23


di svago si sv<strong>il</strong>uppò un’accanita concorrenza cheinfluiva positivamente sull’offerta e sulla ricerca dinovità. Se <strong>il</strong> Belpogggio ospitava un gruppo musicale,l’H<strong>il</strong>teich ne ingaggiava un altro più sonoro…In questo conteso correva anche voce che i Wanekaves<strong>se</strong>ro intenzione di collegare Gorizia e <strong>il</strong> laghettocon un lungo ca<strong>na</strong>le <strong>na</strong>vigab<strong>il</strong>e. Al progetto si oppo<strong>se</strong>roi vetturini, perché u<strong>na</strong> tale soluzione avrebbetolto loro <strong>il</strong> guadagno proveniente dal trasportodei gitanti nella Val di Ro<strong>se</strong>.E’ opportuno far notare che nei pressi e in direzionedel ristorante Pikol si trovava la bella residenzacampestre dei conti Christalnigg. Ciò va detto perchèla contessa Lucy Christalnigg è stata la primavittima gorizia<strong>na</strong> della Grande guerra. E’ accaduto <strong>il</strong>14 agosto 1914, dieci gioni dopo l’inizio delle ost<strong>il</strong>itàsui fronti <strong>se</strong>rbo e russo – da noi <strong>il</strong> peggio sarebbearrivato dopo un anno. In Austria furono introdottele leggi di guerra, valevoli per tutto l’Impero. La contessaera u<strong>na</strong> d<strong>il</strong>igente crocerossi<strong>na</strong>. Quella matti<strong>na</strong>partì da sola lungo la Valle dell’<strong>Isonzo</strong> per prelevarea Klagenfurt del materiale per la Croce Rossa. Inprossimità di Srpenica, tra Caporetto e Plezzo eradi guardia un distaccamento m<strong>il</strong>itare che intimò allacontessa di fermare <strong>il</strong> veicolo. Lei non si fermò e im<strong>il</strong>itari aprirono <strong>il</strong> fuoco contro la vettura uccidendola disgraziata contessa. L’evento è ricordato conu<strong>na</strong> croce visib<strong>il</strong>e ancor oggi ai bordi della strada.Durante la visita quotidia<strong>na</strong> allo H<strong>il</strong>mteich morì nel1907 per infarto cardiaco <strong>il</strong> proprietario Franz Wanek.Aveva soltanto 62 anni. Lo <strong>se</strong>ppellirono nell’excimitero di Gorizia sotto la Grč<strong>na</strong>. Tra le due guerrele autorità competenti trasferirono <strong>il</strong> cimitero nel <strong>sito</strong>attuale sulla strada per Mer<strong>na</strong>, poiché <strong>il</strong> cimitero aipiedi della Grč<strong>na</strong> fu completamente distrutto durante<strong>il</strong> conflitto: la linea del fronte praticamente loattraversava. La prima guerra mondiale ha distruttoanche quanto di bello esisteva nella Val di Ro<strong>se</strong>. E’scomparso <strong>il</strong> Tivoli, è scomparso <strong>il</strong> locale Belpoggioed è scomparso anche l’H<strong>il</strong>mteich. Il figlio adottivoFranc Wanek è stato richiamato ed ha combattutosu diversi fronti, la sua matrig<strong>na</strong> invece è dovuta andarein es<strong>il</strong>io. Dopo la guerra e <strong>il</strong> ritorno a casa laproprietaria voleva ristrutturare <strong>il</strong> ristorante, ma nonvoleva acquisire la cittadi<strong>na</strong>nza italia<strong>na</strong>. Le autoritàperciò non le pagarono i danni di guerra (<strong>se</strong> aves<strong>se</strong>accettato la cittadi<strong>na</strong>nza italia<strong>na</strong>, avrebbe perdutoquella austriaca e con essa la pensione da vedova).povedala, da je očetu nekoč prstan padel v vodo in ganiso nikoli več <strong>na</strong>šli, niti veliko let kasneje, ko <strong>se</strong> je jezeroizsuš<strong>il</strong>o. Pozimi <strong>se</strong> je plitvo jezerce spremen<strong>il</strong>o vkar veliko poledenelo površino, <strong>na</strong> kateri so <strong>se</strong> ljudje izmesta predajali drsalnim užitkom.V prvih letih je b<strong>il</strong>o mogoče priti do gostišča le peš,saj je b<strong>il</strong>a pot, ki je vod<strong>il</strong>a k jezercu, precej ozka in slaba.Kočije, ki so goste voz<strong>il</strong>e iz Gorice, so <strong>se</strong> moraleustavljati pri gostišču v Tivoliju <strong>na</strong> glavni cesti za Vipavskodolino. Podjet<strong>na</strong> lastnika Wanek in njun posinovljenecpa so s pomočjo goriške občine poskrbeli, da socesto razšir<strong>il</strong>i in s tem nemalo ovrednot<strong>il</strong>i svojo ponudbo:<strong>kraj</strong> je tako postal še bolj dostopen in pr<strong>il</strong>jubljenza domačine in tujce. Celotno območje Rožne dolineje veljalo za rekreacijski in izletniški <strong>kraj</strong>, saj je tam b<strong>il</strong>a<strong>na</strong> razpolago vrsta sprehajališč in dobrih gost<strong>il</strong>n. Še po<strong>se</strong>bej<strong>na</strong>m takratne kronike in ust<strong>na</strong> izroč<strong>il</strong>a omenjajogostišče Belpoggio, ki je stalo <strong>na</strong> griču <strong>na</strong>d jezerom <strong>na</strong>pobočjih gričevja Mark.Pravijo, da so to gostišče <strong>na</strong>jraje obiskovali ljubiteljiiger <strong>na</strong> srečo in iskalci ljubezenskih avantur. Nekolikoodmaknjen <strong>kraj</strong> je b<strong>il</strong> za tovrst<strong>na</strong> početja <strong>na</strong>ravnostidealno zatočišče. Iz pričevanj smo izvedeli, da je medgostišči potekala ostra konkurenca, ki je vplivala <strong>na</strong>pestrost in iskanje novitet v ponudbi. Če je Belpoggiogost<strong>il</strong> glasbeno skupino, je H<strong>il</strong>teich <strong>na</strong>jel še glasnejšemuzikante... V iskanju novosti je tudi krož<strong>il</strong>a zgodbica,da so Wanekovi imeli v <strong>na</strong>črtu, da z dolgim ka<strong>na</strong>lompovežejo jezero z Gorico. Temu projektu pa so <strong>se</strong> bajeodločno uprli kočijaži, saj bi jim vod<strong>na</strong> pot odtegn<strong>il</strong>a karzajeten del zaslužka, ki so ga jim <strong>na</strong>vrgli prevozi izletnikovv Rožno dolino.Zabeležiti velja tudi, da <strong>se</strong> je tam blizu, v smeri <strong>se</strong>danjegagostišča Pikol, <strong>na</strong>hajal lep podeželski dvorecgrofov Christalnigg. To omenjamo zato, ker je groficaLucy Christalnigg postala prva goriška žrtev 1. svetovnevojne. Pripet<strong>il</strong>o <strong>se</strong> je 14. avgusta 1914, de<strong>se</strong>t dni poizbruhu vojnih spopadov <strong>na</strong> srbskem in ruskem bojišču(<strong>na</strong>še <strong>kraj</strong>e je <strong>na</strong>jhujše čakalo šele dobro leto kasneje).V Avstriji so torej zavladali vojni zakoni, ki so veljali zavso državo. Grofica je b<strong>il</strong>a prizadev<strong>na</strong> članica Rdečegakriža. Tistega dne <strong>se</strong> je sama z avtom odpeljala po Soškidolini z <strong>na</strong>menom, da v Celovcu prevzame blago zaRdeči križ. V bližini Srpenice, med Kobaridom in Bovcem,je <strong>na</strong>letela <strong>na</strong> vojaško zaporo, ki je grofico pozvala,<strong>na</strong>j ustavi avto. Ni <strong>se</strong> ustav<strong>il</strong>a in vojaki so streljali <strong>na</strong>avto ter grofico ub<strong>il</strong>i. Na usodnem mestu lahko še danesvidimo spomenik v obliki križa.Med vsakodnevnim obiskom H<strong>il</strong>mteicha je leta 1907zaradi srčne kapi umrl lastnik Franz Wanek. Star je b<strong>il</strong>komaj 62 let. Pokopali so ga <strong>na</strong> nekdanjem goriškempokopališču pod Grčno. V času med obema voj<strong>na</strong>ma,so oblasti pokopališče pre<strong>se</strong>l<strong>il</strong>e <strong>na</strong> <strong>se</strong>danjo lokacijo <strong>na</strong>Mirenski cesti. Pokopališče pod Grčno je voj<strong>na</strong> pov<strong>se</strong>munič<strong>il</strong>a, saj je front<strong>na</strong> črta leta 1917 potekala prav čezenj.Prva svetov<strong>na</strong> voj<strong>na</strong> je unič<strong>il</strong>a tudi v<strong>se</strong>, kar je b<strong>il</strong>o lepegav Rožni dolini. Izgin<strong>il</strong> je Tivoli, izgin<strong>il</strong> Belpoggio in izgin<strong>il</strong>je tudi H<strong>il</strong>mteich.Posinovljeni Franc Wanek je b<strong>il</strong> vpoklican v vojsko in<strong>se</strong> je bojeval <strong>na</strong> različnih frontah, njegova mačeha A<strong>na</strong>pa je morala v begunstvo. Po vojni in povratku domov,je lastnica imela <strong>na</strong>men obnoviti porušeno gostišče, aker ni želela sprejeti italijanskega državljanstva, ji oblastiniso hotele dodeliti vojne odškodnine (če bi sprejelaitalijansko državljanstvo bi izgub<strong>il</strong>a avstrijsko in z njimtudi pokojnino, ki jo je prejemala po možu). Z obnovotorej ni b<strong>il</strong>o nič, tako da je celotno območje izgub<strong>il</strong>o prvotenz<strong>na</strong>čaj in počasi postalo zemljišče za kmetijskoobdelavo. Ostanki jezera so ostali še nekaj let. Ker paga ni nihče vzdrževal in čist<strong>il</strong>, je proti koncu tride<strong>se</strong>tihlet popolnoma izgin<strong>il</strong>o. Medtem je leta 1926 umrla tud<strong>il</strong>astnica A<strong>na</strong> Wanek. Pokopali so jo <strong>na</strong> novem goriškempokopališču ter postav<strong>il</strong>i velik <strong>na</strong>grobni spomenik, ki jestal še do pred nekaj me<strong>se</strong>ci. Sedaj <strong>se</strong> je ohran<strong>il</strong>a letabla s fotografijama zakoncev Wanek.


La ricostruzione quindi non avvenne e di con<strong>se</strong>guenza<strong>il</strong> <strong>sito</strong> progressivamente per<strong>se</strong> le proprie caratteristichetrasformandosi nuovamente in u<strong>na</strong> zo<strong>na</strong> agricola.Qualche tratto del laghetto si poteva notare ancora peralcuni anni, ma nessuno <strong>se</strong> ne prendeva cura e versola fine degli anni ’30 scomparve definitivamente. Intantomorì nel 1926 anche la proprietaria. La <strong>se</strong>ppellirononel nuovo cimitero. Il grande monumento funerario èrimasto al suo posto fino a qualche me<strong>se</strong> fa, ora è rimastasoltanto u<strong>na</strong> tabella con le foto dei coniugi Wanek.Qualche Goriziano anziano ricorda che a metà deglianni ’30 la parte inferiore del laghetto aveva ancoradell’acqua. D’inverno la superficie ghiacciava e i giovanipatti<strong>na</strong>vano con allegria su di essa. Abbiamo saputoche sul laghetto si alle<strong>na</strong>va anche un’ottima patti<strong>na</strong>tricegorizia<strong>na</strong> che partecipava a importanti gare di patti<strong>na</strong>ggiosu ghiaccio, ma non si conosce <strong>il</strong> suo nome.Collegato alla Val di Ro<strong>se</strong> e all’H<strong>il</strong>mteich è l’interessantescritto, dedicato a questa località da AndrejGabršček nel libro Goriški Slovenci.Il 23/6/1905 <strong>il</strong> Kolesarsko društvo Gorica (Societàciclistica) ha organizzato u<strong>na</strong> solenne manifestazioneper <strong>il</strong> decen<strong>na</strong>le della propria attività. Nel pomeriggiosi è svolta prima u<strong>na</strong> corsa ciclistica da Selo presso Aidussi<strong>na</strong>fino a Tivoli nella Val di Ro<strong>se</strong>. La partecipazionealla gara di 16 km è stata molto numerosa. Ha vinto<strong>il</strong> giovane Ninus Ivančič, figlio del notaio e parlamentareJosip Ivančič, al <strong>se</strong>condo posto si è piazzato EdvardRusjan, alcuni anni più tardi costruttore e p<strong>il</strong>ota di aerei.Dopo la gara u<strong>na</strong> moltitudine di ospiti ha <strong>se</strong>guitola banda di ottoni con un corteo verso l’H<strong>il</strong>mteich deiVanjek, dove si svol<strong>se</strong> u<strong>na</strong> vera sagra popolare. Si èesibito <strong>il</strong> circolo corale e musicale sloveno di Gorizia.Al concerto è <strong>se</strong>guito <strong>il</strong> ballo, mentre con le tenebre <strong>il</strong>pirotecnico Makuc ha esibito le proprie capacità e lapropria creatività: con un petardo è riuscito a scriverein aria le lettere e i numeri “Zdravo 1895 – 1905”.Se questo è vero, è stata u<strong>na</strong> cosa straordi<strong>na</strong>ria e diffic<strong>il</strong>menteripetib<strong>il</strong>e anche ai giorni nostri; è successoinvece 101 anno fa.L’amato H<strong>il</strong>mteich oggi non c’è più, ma sarebbe ancorainteressante per noi? La risposta è affermativa,visto che <strong>se</strong>mpre e ovunque la gente ama le co<strong>se</strong> bellee attraenti.Starejši Goričani vedo tudi povedati, da je sredi tride<strong>se</strong>tihlet spodnji del nekdanjega jezera še pokrivalavečja vod<strong>na</strong> površi<strong>na</strong>. Pozimi je voda zmrzn<strong>il</strong>a in mladi<strong>na</strong>je rada drsala po ledeni plošči. Izvedeli smo tudi,da je <strong>na</strong> plošči trenirala odlič<strong>na</strong> goriška drsalka, ki <strong>se</strong>je menda udeleževala tudi pomembnih tekmovanj v drsanju<strong>na</strong> ledu, kako <strong>se</strong> je pisala, pa ni z<strong>na</strong>no.V zvezi z Rožno dolino in H<strong>il</strong>mteichom je zanimiv zapis,ki ga je temu <strong>kraj</strong>u <strong>na</strong>men<strong>il</strong> Andrej Gabršček v svojiknjigi »Goriški Slovenci«.Dne 23.6.1905 je Kolesarsko društvo Gorica prired<strong>il</strong>oslovesno de<strong>se</strong>tletnico obstoja. V popoldanskih urah je<strong>na</strong>jprej b<strong>il</strong>a kolesarska dirka od Sela pri Ajdovščini doTivolija v Rožni dolini. Udeležeba <strong>na</strong> dirki, ki je mer<strong>il</strong>a 16km, je b<strong>il</strong>a zelo štev<strong>il</strong><strong>na</strong>. Zmagal je mladi Ninus Ivančič,sin notarja in poslanca Josipa Ivančiča, drugi pa je <strong>na</strong>c<strong>il</strong>j privoz<strong>il</strong> Edvard Rusjan, kasnejši graditelj in p<strong>il</strong>ot letal.Po dirki je velika množica gostov odkorakala za godbov Vanjekov »H<strong>il</strong>mteich«, kjer <strong>se</strong> je razv<strong>il</strong>a prav živah<strong>na</strong>ljudska ve<strong>se</strong>lica. Pelo je pevsko in glasbeno društvo izGorice, sled<strong>il</strong> je ples, zvečer pa je domači pirotehnikMakuc kazal svoje spretnosti in umetnosti. Tako je nprbomba v zraku zapisala be<strong>se</strong>de »Zdravo 1895-1905«.Če je v<strong>se</strong> to b<strong>il</strong>o res, je nedvomno šlo za pirotehničnipodvig, ki bi ga tudi danes zelo težko uresnič<strong>il</strong>i. To pa <strong>se</strong>je zgod<strong>il</strong>o že pred 101 letom.Pr<strong>il</strong>jubljenega H<strong>il</strong>mteicha danes ni več. Kdo ve, čebi ga danes cen<strong>il</strong>i? Odgovor je <strong>na</strong>jbrž pritrd<strong>il</strong>en, kajtikjerkoli in kadarkoli imajo ljudje radi lepe in zanimivestvari.5

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!