preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
98 Tommaso Montanari Gradnja ljudskih stanovanj – Od leta 1936, ko je bil zadnji popis prebivalstva, se je {tevilo prebivalstva pove~alo za ve~ kot 20%. @e takrat je bilo gradbeno podro~je v slabih razmerah zaradi pomanjkanja zazidalnih obmo~ij in od tedaj so se gradnje tako reko~ zaustavile. Trenutno imamo 500 bivalnih prostorov, od katerih jih je skoraj 60% v izjemno slabem stanju, 100 dru‘in je prisiljeno ‘iveti skupaj in 20 dru‘in uporablja naklju~na bivali{~a, npr. stare barake in voja{ke utrdbe. Tem razmeram moramo pripisati pogosto raz{irjenost T.B.C. 13 Podobno je opozarjala ob~ina [tarancan: Gradnja teh hi{ je zastala od leta 1936-37, v vmesnem obdobju pa se je prebivalstvo pove~alo za 600 ljudi (od 2415 na 3034, s 654 dru‘inami) in ‘e takrat so bile bivanjske razmere slabe 14 . Poleg infrastruktur nadob~inskega pomena je bila gradnja in obnova stavbnega fonda prva in najnujnej{a naloga, pred katero so bile postavljene ob~inske uprave. Kanalizacija, elektri~no omre‘je, vodna zajetja, vodovodi, pitna voda, javne zgradbe: to je bila osnovna infrastruktura, ki jo je bilo po drugi svetovni vojni potrebno vzpostaviti za potrebe prebivalstva. Skromni denarni viri in {tevilna izredna stanja, zna~ilna za povojno obnovo, ob~inskim prora~unom niso dovoljevala, da bi odgovorili na vse potrebe skupnosti. V nekaterih primerih so dr‘avljani neposredno opravili, ~esar ob~inske uprave niso zmogle. V zaklju~nem obdobju svoje uprave je ZVU na ozemljih, ki so spadala pod tr‘a{ko in gori{ko consko poveljstvo, za~rtala program javnih del, ki je vklju~eval lokalne zavode in v nekaterih ob~inah obsegal tudi na~rtno bonifikacijo in komplekse ljudskih stanovanj. Ob vrnitvi italijanske uprave in ustanovitvi Gori{ke pokrajine je ZVU glede finan~nih ukrepov postopala na dva na~ina: 1) za dela, financirana prek gori{kega Urada za civilno in‘enirstvo, je pustila na razpolago sredstva, ki so bila ‘e nakazana kot predpla~ilo, in s tem omogo~ila nadaljevanje del; 2) za dela, financirana prek tr‘a{kih uradov (Urada za civilno in‘enirstvo in Posebne pisarne za promet), je preklicala finan~ne odobritve in opustila dela na ozemlju Tr‘i~a in Grade‘a. Gori{ka trgovinska zbornica je nekaj mesecev po ustanovitvi Gori{ke pokrajine sestavila enega najpomembnej{ih dokumentov za to podro~je, v katerem je sku{ala podati prvi opis dejavnosti in javnih ukrepov, ki bi pripomogli k re{itvi globoke krize v pokrajini: Ozemlje Gori{ke pokrajine je bilo pred amputacijo, ki jo je do‘ivelo z mirovno pogodbo, razdeljeno na dva dela in izrazito diferencirano v gospodarski strukturi: na skrajnem jugozahodu pokrajine, v ozkem obmo~ju med Gorico, Krminom in Zagrajem so bila koncentrirana vsa pomembnej{a urbana sredi{~a in skoraj vse gospodarske dejavnosti; ostalo obmo~je, s So{ko in Vipavsko dolino, je bilo pribli‘no {estkrat ve~je, a je imelo zelo revno gospodarstvo, prete‘no gozdno-pa{ni{ke narave. […] [ZVU je na prvem obmo~ju] posku{ala s {tevilnimi ukrepi ohraniti ritem in u~inkovitost gospodarskih dejavnosti: od dodatnega financiranja ob~in do ob{irnih programov javnih del, ki so – kljub temu, da niso bili vedno koristni ali nujni – vendar dajali zaposlitev. Samo za zimsko obdobje 1947-1948 je bila za Gori{ko v teku odobritev programa, vrednega dodatni dve milijardi, pribli‘no enak znesek pa {ezatr‘i{ko obmo~je in Grade‘. […] Z zaklju~kom ve~ine javnih del, ki so jih za~eli zavezniki, se je {tevilo brezposelnih pove~alo kot {e nikoli: 14.000 oseb na delovno populacijo 30.000 ljudi 15 . Tak{no zaskrbljujo~e stanje se je torej kazalo dr‘avnim uradnikom, ki jim je bila nalo‘ena uprava ozemlja, ki je pre{lo pod italijansko oblast.
Lokalne uprave na Gori{kem in Tr‘i{kem po drugi svetovni vojni 99 Italijanska dr‘avna uprava. Prefektura in lokalne skupnosti Prefekti, ki so se po drugi svetovni vojni nastanili v Gorici, so izvajali togo in avtoritarno centralizacijo. Tak{no nagnjenje je bilo te‘ko odpraviti, saj je bilo globoko zakoreninjeno v kulturnih vzorcih {irokih podro~ij dr‘avnega aparata in njegovega lokalnega delovanja. Na odnos poklicnih funkcionarjev (ne le prefektov, ampak tudi kvestorjev, oro‘ni{kih poveljnikov in ob~inskih tajnikov) je mo~no vplivala tudi zakoreninjena avtoritarna miselnost, zaradi katere so z nezaupanjem gledali na vse pobude, ki so prihajale od spodaj. Sloj, na katerega so se prefekti in kvestorji redno obra~ali ter usmeritve in interese, katerega so vsaj na videz zastopali, ni bili sestavljen le iz zmerne‘ev in konservativcev, temve~ predvsem iz tistih, ki so se bili pripravljeni pasivno prepustiti vladnim odlo~itvam in se odre~i vsakr{ni kritiki oziroma vsakemu avtonomnemu stali{~u, ki bi oporekalo – ali bi izgledalo, da oporeka – osrednji oblasti, ki so jo na lokalni ravni kot edini utele{ali njeni funkcionarji. S tem smo pri{li do osebnosti, ki je bila pomembna tudi za dogajanje v sosednjem Svobodnem tr‘a{kem ozemlju; gre za Giovannija Palamaro, prvega prefekta obnovljene Gori{ke pokrajine (septembra 1947), ~igar kariera dr‘avnega uradnika bi zaslu‘ila pozorno in podrobno raziskavo. Od leta 1947 do leta 1951 je bil na ~elu gori{ke prefekture, med letoma 1952 in 1953 posebni sekretar v kabinetu Ministrstva za notranje zadeve (ministrstvo je tedaj vodil Amintore Fanfani), leta 1954 pa se je vrnil na ozemlje Julijske krajine kot generalni komisar italijanske vlade za Svobodno tr‘a{ko ozemlje 16 . @e v prvih mesecih je kot gori{ki prefekt za~rtal jasno politi~no usmeritev, ki so ji njegovi nasledniki sledili vse do konca petdesetih let. V prvih poro~ilih, ki jih je med septembrom 1947 in januarjem 1948 po{iljal kabinetu Ministrstva za notranje zadeve, lahko najdemo klju~ne to~ke italijanske uprave v pokrajini. V njih je poro~al 1.) o popolni neu~inkovitosti javnih slu‘b in pokrajinske uprave, ki se je naslanjala le na vire iz obdav~enja; 2.) o stagniranju industrijskega sektorja; 3.) o pove~evanju brezposelnosti (14.000 oseb na 30.000 prebivalcev), zaradi katere je bila polovica prebivalstva brez dela in 4.) o pomanjkanju stanovanj 17 . Prefekt je ob tem opozarjal, da ima novorojena pokrajina zgolj politi~en pomen. O~itno je, da ima ta upravna enota, ki slu‘i kot prava »blazina« med Jugoslavijo in nacionalnim ozemljem, za zdaj izklju~no politi~no podobo, saj ji manjkajo tisti ozemeljski in gospodarski elementi, ki bi ji omogo~ili najskromnej{e pogoje ‘ivljenja 18 . Kmalu zatem, 17. januarja 1948, je prefekt napisal poro~ilo z naslovom Ukrepi v korist Gori{ke pokrajine in ga poslal na predsedni{tvo vlade, na Ministrstvo za notranje zadeve, Zakladno ministrstvo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javna dela ter Ministrstvo za kmetijstvo. V njem je prosil za nekatere nujne ukrepe: [e preve~ o~itno je, kak{ne so lahko posledice tak{nega stanja za tako ob~utljiv politi~en prostor. Dosegli smo tolik{no zmanj{anje gospodarskih dejavnosti in tako akuten ob~utek nezadovoljstva, da je absolutno nujno sprejeti ukrepe, tudi izredne narave, ki naj prepre~ijo popolno uni~enje gospodarstva v pokrajini in ponovno vzpostavijo zaupanje ljudi v prihodnost 19 . Predlagani ukrepi so bili na{teti v osmih to~kah: prve tri so zadevale izvajanje in dokon~anje javnih del za obnovo cestne infrastrukture, tudi za za~asno olaj{anje problema brezposelnosti; zelo pomembne pa so bile naslednje {tiri to~ke, saj so opisovale glavne zna~ilnosti kasnej{e dr‘avne uprave na tem ozemlju:
- Page 48 and 49: 48 Raoul Pupo rappresentare le ista
- Page 50 and 51: 50 Raoul Pupo In questo modo, anche
- Page 52 and 53: 52 Raoul Pupo demokrat Giovanni Tan
- Page 54 and 55: 54 Raoul Pupo lokalnih politi~nih s
- Page 56 and 57: 56 Raoul Pupo ———————
- Page 58 and 59: 58 Ariella Verrocchio guerra, speri
- Page 60 and 61: 60 Ariella Verrocchio dopoguerra, i
- Page 62 and 63: 62 Ariella Verrocchio sti. Iz teh s
- Page 65 and 66: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 67 and 68: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 69 and 70: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 71 and 72: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 73: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 76 and 77: 76 Egon Pelikan L’organizzazione
- Page 78 and 79: 78 Egon Pelikan e, dall’altra, mo
- Page 80 and 81: 80 Egon Pelikan Nel momento in cui
- Page 82 and 83: 82 Egon Pelikan Dopo il 1953 è nec
- Page 84 and 85: 84 Egon Pelikan dell’Impero in It
- Page 86 and 87: 86 Tommaso Montanari zona A gestita
- Page 88 and 89: 88 Tommaso Montanari un massimo di
- Page 90 and 91: 90 Tommaso Montanari La sua politic
- Page 92 and 93: 92 Tommaso Montanari inaugurata dal
- Page 94 and 95: 94 Tommaso Montanari 20 ACS, Min In
- Page 96 and 97: 96 Tommaso Montanari Manifestacije,
- Page 100 and 101: 100 Tommaso Montanari 1. Odobritev
- Page 102 and 103: 102 Tommaso Montanari nacionalisti~
- Page 105: II SESSIONE II. SEKCIJA I governi m
- Page 108 and 109: 108 Raoul Pupo Sotto il profilo dun
- Page 111 and 112: Vpra{anje neposrednega vladanja 111
- Page 113 and 114: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 115 and 116: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 117 and 118: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 119 and 120: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 121 and 122: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 123 and 124: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 125 and 126: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 127 and 128: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 129 and 130: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 131 and 132: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 133 and 134: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 135 and 136: Organigrammi e carriere nel GMA del
- Page 137 and 138: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 139 and 140: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 141 and 142: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 143 and 144: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 145 and 146: Organizacijske sheme in kariere v Z
- Page 147 and 148: Organizacijske sheme in kariere v Z
98 Tommaso Montanari<br />
Gradnja ljudskih stanovanj – Od leta 1936, ko je bil zadnji popis prebivalstva, se je {tevilo<br />
prebivalstva pove~alo za ve~ kot 20%. @e takrat je bilo gradbeno podro~je v slabih razmerah zaradi<br />
pomanjkanja zazidalnih obmo~ij in od tedaj so se gradnje tako reko~ zaustavile. Trenutno imamo<br />
500 bivalnih prostorov, od katerih jih je skoraj 60% v izjemno slabem stanju, 100 dru‘in je<br />
prisiljeno ‘iveti skupaj in 20 dru‘in uporablja naklju~na bivali{~a, npr. stare barake in voja{ke<br />
utrdbe. Tem razmeram moramo pripisati pogosto raz{irjenost T.B.C. 13<br />
Podobno je opozarjala ob~ina [tarancan:<br />
Gradnja teh hi{ je zastala od leta 1936-37, v vmesnem obdobju pa se je prebivalstvo pove~alo za<br />
600 ljudi (od 2415 na 3034, s 654 dru‘inami) in ‘e takrat so bile bivanjske razmere slabe 14 .<br />
Poleg infrastruktur nadob~inskega pomena je bila gradnja in obnova stavbnega fonda prva<br />
in najnujnej{a naloga, pred katero so bile postavljene ob~inske uprave. Kanalizacija, elektri~no<br />
omre‘je, vodna zajetja, vodovodi, pitna voda, javne zgradbe: to je bila osnovna infrastruktura,<br />
ki jo je bilo po drugi svetovni vojni potrebno vzpostaviti za potrebe prebivalstva. Skromni<br />
denarni viri in {tevilna izredna stanja, zna~ilna za povojno obnovo, ob~inskim prora~unom niso<br />
dovoljevala, da bi odgovorili na vse potrebe skupnosti. V nekaterih primerih so dr‘avljani<br />
neposredno opravili, ~esar ob~inske uprave niso zmogle.<br />
V zaklju~nem obdobju svoje uprave je ZVU na ozemljih, ki so spadala pod tr‘a{ko in gori{ko<br />
consko poveljstvo, za~rtala program javnih del, ki je vklju~eval lokalne zavode in v nekaterih<br />
ob~inah obsegal tudi na~rtno bonifikacijo in komplekse ljudskih stanovanj. Ob vrnitvi italijanske<br />
uprave in ustanovitvi Gori{ke pokrajine je ZVU glede finan~nih ukrepov postopala na dva<br />
na~ina: 1) za dela, financirana prek gori{kega Urada za civilno in‘enirstvo, je pustila na<br />
razpolago sredstva, ki so bila ‘e nakazana kot predpla~ilo, in s tem omogo~ila nadaljevanje del;<br />
2) za dela, financirana prek tr‘a{kih uradov (Urada za civilno in‘enirstvo in Posebne pisarne za<br />
promet), je preklicala finan~ne odobritve in opustila dela na ozemlju Tr‘i~a in Grade‘a.<br />
Gori{ka trgovinska zbornica je nekaj mesecev po ustanovitvi Gori{ke pokrajine sestavila<br />
enega najpomembnej{ih dokumentov za to podro~je, v katerem je sku{ala podati prvi opis<br />
dejavnosti in javnih ukrepov, ki bi pripomogli k re{itvi globoke krize v pokrajini:<br />
Ozemlje Gori{ke pokrajine je bilo pred amputacijo, ki jo je do‘ivelo z mirovno pogodbo, razdeljeno<br />
na dva dela in izrazito diferencirano v gospodarski strukturi: na skrajnem jugozahodu pokrajine,<br />
v ozkem obmo~ju med Gorico, Krminom in Zagrajem so bila koncentrirana vsa pomembnej{a<br />
urbana sredi{~a in skoraj vse gospodarske dejavnosti; ostalo obmo~je, s So{ko in Vipavsko dolino,<br />
je bilo pribli‘no {estkrat ve~je, a je imelo zelo revno gospodarstvo, prete‘no gozdno-pa{ni{ke<br />
narave. […] [ZVU je na prvem obmo~ju] posku{ala s {tevilnimi ukrepi ohraniti ritem in u~inkovitost<br />
gospodarskih dejavnosti: od dodatnega financiranja ob~in do ob{irnih programov javnih del,<br />
ki so – kljub temu, da niso bili vedno koristni ali nujni – vendar dajali zaposlitev. Samo za zimsko<br />
obdobje 1947-1948 je bila za Gori{ko v teku odobritev programa, vrednega dodatni dve milijardi,<br />
pribli‘no enak znesek pa {ezatr‘i{ko obmo~je in Grade‘. […] Z zaklju~kom ve~ine javnih del, ki<br />
so jih za~eli zavezniki, se je {tevilo brezposelnih pove~alo kot {e nikoli: 14.000 oseb na delovno<br />
populacijo 30.000 ljudi 15 .<br />
Tak{no zaskrbljujo~e stanje se je torej kazalo dr‘avnim uradnikom, ki jim je bila nalo‘ena<br />
uprava ozemlja, ki je pre{lo pod italijansko oblast.
Change language