preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Lokalne uprave na Gori{kem in Tr‘i{kem po drugi svetovni vojni 97
posledica minule vojne, saj je problem izviral iz lokalne politike, ki jo je, kot bomo videli, ‘eod
tridesetih let dalje izvajal fa{izem. Ob~inski predsednik Ronk Antonio Tambarin se je novembra
1945 s temi besedami obrnil na Zavezni{ko voja{ko upravo:
^eprav v tej ob~ini nimamo stavb, ki bi bile poru{ene ali hudo po{kodovane v vojnih dogodkih, pa
je stanovanjsko stanje resno in zaskrbljujo~e. Dru‘ine z osmimi ali desetimi ~lani so prisiljene
‘iveti zgolj v dveh prostorih, v eni sobi in kuhinji. Druge dru‘ine morajo zapustiti bivali{~e, ki ga
zasedajo, ker se mora vanj vseliti (ali ponovno vseliti) dru‘ina lastnika, ki se vra~a iz zapora,
internacije ali iz druge ob~ine, kamor je se je zatekla, in ne morejo na noben na~in najti novega
bivali{~a. Re{itev, da bi poskrbeli za bivanje ve~ dru‘in skupaj, ni mogo~a, saj so prostori na
razpolago v velikanski ve~ini primerov komaj zadostni. – Veliko nose~nic, ki so tik pred porodom,
moramo preseliti v bolni{nice, z velikimi stro{ki za ob~ino, ker imajo na razpolago en sam prostor
in jih ne moremo pustiti, da rodijo doma, v skupni sobi za vse dru‘inske ~lane 10 .
V tem obdobju je pri{lo do mno‘i~nega prehoda s kmetijskih na industrijske dejavnosti, a
industrijsko obmo~je je posrkalo le majhen dele‘ delovne sile. Mnogo ljudi se je priselilo iz
Furlanije, »kjer je vsaj 50.000 kme~kih dru‘in ‘ivelo v rev{~ini in kjer je sistem proizvodnje
pla~eval ceno za zaostalost in pomanjkanje tehni~nih sredstev« 11 , v upanju, da bodo dobili delo
vtr‘i{ki ladjedelnici ali si zgolj zagotovili znosnej{e ‘ivljenjske pogoje. Stanje tr‘i{ke industrije
neposredno po vojni pa je bilo nestabilno, v obnovi in zagonu proizvodnje so manjkali na~rti
dolgoro~ne reorganizacije.
Kot primer naj navedemo poro~ilo, ki ga je ob~ina [kocjan ob So~i posredovala tr‘a{kemu
conskemu svetu, da bi opozorila na nujnost nekaterih ukrepov.
Ob~ina je zaradi svoje posebne umestitve – lahko beremo v poro~ilu – na meji med tr‘i{ko
industrijsko cono in furlanskim kmetijskim obmo~jem bolj kot druga sredi{~a absorbirala posameznike
iz Videmske pokrajine, ki so s preselitvijo v cono upali na redno zaposlitev v tr‘i{kih
[ladjedelni{kih] obratih. Omenjeni elementi so se v tem prividu skupaj z dru‘inami prilagodili
‘ivljenju v najbolj bednih barakah, niso se branili naseliti niti v voja{kih utrdbah, vse v la‘nem
upanju, da se bodo v prihodnosti lahko preselili v bolj{e prostore. Ti naseljenci so skupaj z novimi
dru‘inskimi celicami, ki so se medtem oblikovale, na{li za~asno bivali{~e v voja{kih barakah, ki so
se ohranile iz svetovne vojne 1915/1918 in so bile opu{~ene zaradi slabega stanja. Te barake, ki bi
jih lahko uporabljali {e najve~ dve ali tri leta po koncu vojne, danes po dvajsetih letih, vse umazane
in gnile, tako da {e komaj stojijo, dajejo streho nad glavo kar 305 ljudem. Kot izhaja iz prilo‘enega
poimenskega seznama, v njih ‘ivi in sobiva oseminsedemdeset dru‘in, v nasprotju z vsemi moralnimi
in higienskimi pravili 12 .
Stanovanjski problem se je brez re{itve vlekel vse od uni~enja, ki ga je na stavbnem fondu
povzro~ila prva svetovna vojna. Fa{izem ni uspel re{iti potreb, ki so izvirale iz tega obdobja.
Glede tega velja omeniti kritike, ki so jih avtonomne in{titucije, povezane v Nacionalnem
konzorciju, ‘e leta 1940 naslovile na gori{ki zavod, ki zaradi notranjih nesoglasij ni uspel
porabiti niti sredstev za gradnjo stanovanj, ki so zna{ala kar 2 milijon lir.
Vlada je kmalu zatem, 19. junija 1940, zaradi priprav za novo vojno izdala kraljevi dekret, s
katerim je prefekturam dejansko prepovedala gradnjo novih zasebnih stanovanj, saj naj bi se
vsa sredstva usmerila k okrepitvi voja{ke opremljenosti. Del prebivalstva je tako {e naprej bival
v barakah, ki so jih postavili neposredno po prvi svetovni vojni za nastanitev beguncev.
Ob~ina Foljan (Sredipolje in Pola~e) je v splo{nem poro~ilu o potrebnih delih, ki ga je julija
1947 predstavila okrajni tehni~ni pisarni, tako opisala stanje na gradbenem podro~ju: