preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Lokalne uprave na Gori{kem in Tr‘i{kem po drugi svetovni vojni 95
Lokalne uprave na Gori{kem in Tr‘i{kem po drugi svetovni vojni med
kontinuiteto in spremembo
Tommaso Montanari
Uvod: povojno obdobje in kulture vladanja med ozemeljskimi spori in dru‘benimi napetostmi
Italijanski veleposlanik v Londonu Nicolò Carandini 1 je konec marca 1946 2 v pismu generalnemu
sekretarju na zunanjem ministrstvu Renatu Prunasu 3 izrazil zaskrbljenost zaradi novic,
da je zelo velik dele‘ italijanskih delavcev Julijske krajine pod zavezni{ko voja{ko upravo
naklonjen Titu in priklju~itvi Federativni ljudski republiki Jugoslaviji (za to naj bi se zavzemale
kar {tiri petine tr‘a{kega delavstva). Carandini je poudaril, da bi v primeru, ~e bi bilo stanje res
tak{no, to povzro~ilo kar nekaj te‘av, saj julijskega vpra{anja ne bi bilo ve~ mogo~e predstavljati
kot nacionalnega spora za dolo~itev meja, kakor se je to po~elo do tedaj.
Do sedaj smo se na diplomatski ravni kar uspe{no bojevali za vpra{anje, ki se je kazalo kot
ozemeljski spor, kot nasprotovanje zahtev in pravic, kot zoperstavljanje gospodarskih, zemljepisnih
in narodnostnih potreb dveh nacij – je pisal Carandini –. Na tej ravni so nam Angle‘i,
Ameri~ani in Francozi do dolo~ene mere sledili. Toda razvoj lokalne situacije bi lahko povzro~il,
da se vpra{anje prenese na druga~no raven. Prav tako kot je mogo~e domnevati, da bi se slovansko
prebivalstvo v primeru svobodne izbire raje odlo~ilo za diktatorski re‘im, bi se lahko zgodilo, da
bi italijanske mno‘ice za~ele dojemati na{odr‘avo kot reakcionaren re‘im in bi se pustile zapeljati
obljubam o velikih dru‘benih reformah, ki prihajajo iz Beograda […] 4 .
Prunas je veleposlanika pomiril, da je predsednik vlade in zunanji minister Alcide De
Gasperi dobro seznanjen s situacijo v vsej njeni resnosti in da si je vlada zadala, da bo konflikt
vrnila v okvire nacionalnega spora, tako da bo sporazumno z zavezniki pove~ala gospodarsko
pomo~ omenjenemu obmo~ju in se z »energi~no italijansko socialno propagando« sku{ala
zoperstaviti jugoslovanski. Da bi pomiril sogovornika, je dodal:
Zavezniki se po svojih zmo‘nostih trudijo, da bi izbolj{ali stanje; pred kratkim so se odlo~ili, kot
boste videli, […] da bodo »Julijsko krajino na gospodarski ravni obravnavali, kot da bi bila del
Italije« in ne bodo postavljali pregrad med Julijsko krajino in ostalo Italijo 5 .
To dopisovanje med dvema pomembnima predstavnikoma italijanske diplomacije nam
lahko gotovo marsikaj pove o politiki, ki jo je italijanska dr‘ava izvajala na ozemlju Julijske
krajine pod zavezni{ko voja{ko upravo in ki jo je kasneje sku{ala razviti v Gori{ki pokrajini,
ustanovljeni neposredno po uveljavitvi mirovne pogodbe septembra 1947.
Prunasova in Carandinijeva pozornost je bila usmerjena predvsem na ozemlje cone A, ki jo
je upravljala Zavezni{ka voja{ka uprava in ki je vklju~evala mesti Gorico in Trst. Leta 1946 je v
Trstu in Tr‘i~u pri{lo do {tevilnih stavk, ki so spremljale proces reorganizacije proizvodnje v
industrijskih obratih. Pomembni so bili tudi nemiri kmetijskih delavcev, ki so kazali na nezadovoljstvo
zaradi brezposelnosti v kmetijskem sektorju kot tudi zaradi prenaseljenosti pode‘elskih
obmo~ij 6 .