preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

72 Egon Pelikan
In v isti igri se je zna{lo mnogo primorskih duhovnikov, ki jih je aparat UDV z najrazli~nej{imi
metodami pridobil za svojo slu‘bo – v~asih zgolj kot ob~asno ‘rtev zasli{evanj,
v~asih kot pisca ob~asnih, v~asih rednih poro~il, v katerih je ovajal sodelavce, v~asih kot
informatorja in v~asih celo kot neposrednega agenta UDV.
Danes izrekati moralne sodbe o vsem tem, pomeni kazati malo smisla za zgodovino – najbr‘
pa nismo dale~ od resnice, ~e re~emo, da je primorska duhov{~ina za podpiranje OF in
prizadevanje za priklju~itev k Jugoslaviji za nagrado dobila to, kar sta dobili duhov{~ina in
Cerkev na Kranjskem – za kazen.
———————————
1 Glej o tem: E. Pelikan, Tajno delovanje primorske duhov{~ine pod fa{izmom, Nova revija, Ljubljana,
str. 241–252.
2 T. Matta, Clero sloveno e regime fascista, v «Bollettino», {t. 2-3, 1977, str. 5.
3 T. Matta, Come si sostituisce un Vescovo. Aspetti dell’italianizzazione nella Arcidiocesi di Gorizia
(1929-1934), v »Qualestoria«, {t. 3, 1983, str. 65.
4 L. Ferrari, Il clero sloveno nel Litorale (1920-1928): linee d’intervento pastorale, v «Qualestoria», {t. 1,
1981, str. 9.
5 Prav tam, str. 10.
6 «Non sembra possibile intendere tutta la storia locale, nella profonda cesura che si aprì in essa nel
dopoguerra, senza tenere presente questo fondamentale meccanismo di censura - il passato era tutto da
censurare, perche “sotto l’Austria”: con la conseguente perdita della memoria, senza cui un popolo non
sussiste più...». (L. Tavano, La chiesa goriziana fra autonomia e inserimento 1929–1934, v «I cattolici
isontini nel XX secolo», Gorizia 1988, str. 167, 168.)
7 »^e sta se obe sili, posvetna in cerkvena, zdru‘ili v koristnem sporazumu, dolgujemo to temu
mo~nemu in plemenitemu gibanju, polnemu velikih na~rtov in plemenitih idej […], vse do zopetne
ustanovitve imperija v Italiji [...]. Vse to je bilo delo previdnosti, zato moramo biti hvale‘ni Bo‘ji
previdnosti in ob~udovati ~loveka, ki je bil njeno glavno orodje...« je npr. menil v pastirskem pismu(!) leta
1937. (Prim: L. ^ermelj, Slovenci in Hrvatje pod Italijo med obema vojnama, Slovenska matica, Ljubljana
1965, str. 223).
8 E. Pelikan, Tajno delovanje, cit., str. 22.
9 M. Wohinz Kacin, Zna~ilnosti in oblike protifa{isti~nega odpora na Primorskem med dvema vojnama,v
»Annales«, l. VI., {t. 8., 1996, str. 22.
10 N. Troha, Slovenski primorski duhovniki in njihov odnos do novih slovenskih meja (1945 – 1947), v
»Acta Histriae«. l. VI., {t. 1, 1998 str. 153.
11 Prav tam, str. 146.
12 Prvo spomenico, z za~etka 1946, je podpisalo 170 slovenskih duhovnikov iz Julijske krajine, vsebovala
pa je zahtevo, naj se »celokupna Primorska priklju~i federativni Jugoslaviji«. (N. Troha, Komu Trst, Slovenci
in Italijani med dvema dr‘avama, Modrijan, Ljubljana 1999, str. 154).
Drugo spomenico je na razmejitveno komisijo naslovilo 30 duhovnikov, ki so delovali v krogu antikomunisti~no
usmerjenega lista Slovenski Primorec. Kot odlo~ni antikomunisti so poudarili, da se izrekajo
za priklju~itev k demokrati~ni Jugoslaviji, a – kot re~eno – so pozneje v odlo~ilnem trenutku na zasli{anju
pred zavezni{ko razmejitveno komisijo pozabili tudi na »demokrati~no« in zahtevali samo priklju~itev...
(N. Troha, Komu Trst, cit., str. 159).
13 Arhiv Republike Slovenije (AS), fond 1931, mikrofilmski fond SOVA – UNZ (mfs), serija II.,
mikrofilm 002, dok. {t. 0017917.
14 F. Rupnik, Slovenska Cerkev na Gori{kem med leti 1945–1965, v »Cerkev in dru‘ba na Gori{kem«,
Gorica 1997, str. 298–300.