preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{kofiji (1918-1954) 65
Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{kofiji (1918 – 1954)
Egon Pelikan
Uvod
Na Gori{kem se v omenjenem ~asu zaradi politi~ne mo~i kr{~anskih socialcev, najbolj
razlo~no ka‘ejo idejni, ideolo{ki in politi~ni prelomi, ki jih je bil dele‘en politi~ni katolicizem
na zahodnem delu slovenskega etni~nega ozemlja. Jasno je mogo~e razbrati idejni tok, ki je
vodil v razmi{ljanje in delovanje ve~ino slovenske duhov{~ine zahodno od rapalske meje v ~asu
med obema vojnama, ob koncu druge svetovne vojne ter nato {e pozneje v petdesetih letih.
Na za~etku tridesetih let, oktobra 1931, je mo~no odmeval prisilni odstop gori{kega nad{kofa
nad{kofa Fran~i{ka Borgije Sedeja 1 . Sedeja je v letih 1931 – 1934 nasledil apostolski administrator
Giovanni Sirotti, ki se ni v‘ivel v slovensko in furlansko stvarnost nad{kofije in je bil brez
posluha za naravne pravice drugih narodov in brez odnosa do tradicije.
Nekoliko bolj umirjeno, predvsem pa bolj prikrito kot njegov predhodnik, je Sirottijevo
politiko v gori{ki nad{kofiji nadaljeval nad{kof Carlo Margotti 2 . Vatikan se je odlo~il za
nad{kofa, ki naj bi glede svoje usmeritve in provenience dajal vtis, da je »nad vsemi sprtimi
stranmi« 3 . Nad{kof Margotti je bil, ~eni~ drugega, zagotovo diplomat velikega formata in zato
mnogo bolj takten od predhodnika Sirottija 4 . Sicer pa je tudi on upravi~eno veljal za nad{kofa,
ki je do fa{isti~nega re‘ima gojil velike simpatije. V nad{kofiji je pri~el z obse‘nim programom
»romanizacije«, ki naj bi nadomestila dotedanje t.i. »avstrijakantstvo«. Kot je zapisal zgodovinar
Luigi Tavano, je {lo zgolj za »magi~ni besedi« 5 . V resnici sta têrmina predstavljala sinonima
za soo~enje dveh mentalitet, dveh oblik katolicizma, v prvi vrsti pa dveh cerkveno-politi~nih
stvarnosti 6 .
Zdi se, da nad{kof Margotti vse od svojega prihoda v Gorico do konca druge svetovne vojne
ni povsem razumel, da so razmere povsem druga~ne kakor tiste v Istanbulu; da je med
duhov{~ino, ki se povsem zaveda svojih naravnih (nacionalnih in verskih) tradicionalnih zgodovinskih
pravic. Njegovi politi~ni nagovori so med slovensko duhov{~ino vedno znova spro‘ali
zgra‘anje 7 .
Imenovanje Carla Margottija za gori{kega nad{kofa leta 1934 in njegov deklarirani »program
romanizacije« pa nista bistveno izstopala iz konteksta odnosa Vatikana do slovenske in hrva{ke
manj{ine v Julijski krajini v tridesetih letih in v lu~i teh dejstev je potrebno presojati tudi
delovanje primorske duhov{~ine.
Tajno iredentisti~no organiziranje primorske duhov{~ine
Vza~etku tridesetih let je kot odgovor na pritisk politi~nih oblasti, Vatikana ter omenjenega
razvoja znotraj Cerkve v Julijski krajini, pri{lo do organiziranega iredentisti~nega delovanja
slovenske in hrva{ke duhov{~ine, ki je deklarirala upor do politike »obeh Rimov« (kot se je tedaj
izrazil eden vodilnih primorskih kr{~anskih socialcev). Pri tem je {lo za mednarodno propagandno
aktivnost v Evropi in v Kraljevini Jugoslaviji itd., v Julijski krajini pa za na~rtno vzgojo
duhovni{kega podmladka s pomo~jo finan~nih sredstev iz Kraljevine Jugoslavije, organiziran