preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

62 Ariella Verrocchio
sti. Iz teh spoznanj so hoteli izpeljati primerne strategije nova~enja, ki bi KPSTO omogo~ile, da
se prilagodi novi, Togliattijevi stranki in s tem prese‘e svoje {ibkosti in strukturna neskladja. Pri
tem je pomenljivo, da so {tevilne analize, ki jih je KPSTO opravila po volitvah, izhajale iz
primerjave s stanjem v Italiji in poudarjale zaostanek lokalne stranke za nacionalno v razmerju
med ~lani in volivci 7 . Pri KPI se je to razmerje gibalo okoli razmerja en ~lan na tri volivce,
medtem ko so bili na tr‘a{kem ti odstotki mnogo ni‘ji, v razmerju en ~lan na dvanajst volivcev.
[e bolj zaskrbljujo~i so bili podatki o porazdelitvi komunisti~nih glasov po posameznih
obmo~jih. V delavskih in ljudskih ~etrtih razmerje med ~lani in volivci ni bilo vi{je od povpre~ja.
Ravno obratno: ne le, da glede tega ni bilo bistvene razlike med delavskimi in ljudskimi ter
me{~anskimi ~etrtmi, temve~ so bila razmerja v nekaterih izrazito ljudskih predelih, kot npr. v
petem mestnem rajonu (Sv. Jakob, sv. Marija Magdalena, Pon~ana), {e ni‘ja in so dosegala
komaj enega ~lana proti {estnajstim volivcem 8 . Analize dru‘bene sestave ~lanstva so pokazale,
da je bila stranka sestavljena skoraj izklju~no iz delavcev (86,4%), ki so jim sledili uradniki s
7,3%, kmetje s 3,2% ter trgovci in obrtniki z 1,3% oziroma 1,8%. Spoznanju, da je stranko
potrebno raz{iriti na druge sloje, se je pridru‘evala potreba po bolj mno‘i~nem v~lanjevanju
‘ensk. Pred volitvami je bilo v stranki le 560 ‘ensk oziroma 16,55% celotnega ~lanstva in 0,47%
celotnega ‘enskega prebivalstva 9 . Prva pomembna prilo‘nost, da se prese‘e to neskladje, ki ga
je vidalijevsko vodstvo zaznavalo kot eno huj{ih in najbolj pere~ih te‘av za stranko, se je
ponudila z raz{iritvijo volilne pravice na ‘enske, do katere je v Trstu pri{lo leta 1949. Po volitvah
je bila stranka lahko zadovoljna z uspehom, ki ga je do‘ivela med ‘enskim prebivalstvom, tako
v volilni kampanji kot v kampanji v~lanjevanja leta 1949, saj se je odstotek ~lanic pove~al s
16,55% na 25% skupnega {tevila ~lanov 10 . Kljub temu velja poudariti, da je centralni komite
bolj kot neskladje v dru‘beni sestavi in razmerje med spoloma skrbela narodnostna sestava
stranke. Za~ela se je {iriti predstava, da je njeno ~lanstvo nesorazmerno z narodnostno sestavo
tr‘a{kega prebivalstva, saj je bilo slovenskih ~lanov 42,73%, Italijanov pa 56,97% 11 . Povedano
z drugimi besedami, novo vodstvo je na nadpovpre~ni odstotek Slovencev za~elo gledati kot na
problem. Iz tega je sledila potreba po raz{iritvi italijanskega ~lanstva, kar naj bi stranki
omogo~ilo, da dose‘e cilj enega ~lana na tri volivce, ki je bil ravno med slovenskimi volivci oz.
~lani ‘e dose‘en 12 .
Splo{ne volitve 1949 so za KPSTO predstavljale pomembno prilo‘nost, da ugotovi in preizkusi
nove strategije za v~lanjevanje in formiranje svojih kadrov 13 , kakor tudi za raz{iritev
~lanstva. V nekaj letih od resolucije Informbiroja 1948 je KPSTO dosegla sorazmerno zadovoljive
rezultate. Stranka je leta 1951 {tela 6300 ~lanov, razdeljena je bila v 25 sekcij in 218 celic,
od katerih jih je 36 delovalo po tovarnah, skoraj izklju~no v velikih tr‘a{kih industrijskih
kompleksih 14 . [tevilo funkcionarjev se je mo~no zmanj{alo: od 159 zaposlenih v obdobju pred
preobratom leta 1948 je padlo na 56. Tem rezultatom je potrebno pri{teti {e dosego cilja glede
raz{iritve dele‘a Italijanov, ki si ga je stranka, kot re~eno, zastavila po volitvah 1949. Leta
1951 je bil dele‘ italijanskih ~lanov v stranki okoli 70%, dele‘ Slovencevpasejezmanj{al na
30% 15 . [lo je za proces notranje strukturne prenove, ki naj bi stranki, kot re~eno, omogo~il
vklju~itev v lokalni politi~ni sistem, s tem pa postopno integracijo v nacionalnega. Kljub temu
je prihajalo do mnogih protislovij, ki so se vrtela predvsem okoli odlo~itev, ki jih je stranka
sprejemala v odnosu do narodnostno me{anega ~lanstva in volilnega telesa. Po eni strani je {lo
za politi~no linijo, ki je prispevala k civilni in demokrati~ni rasti, po drugi pa je vsebovala tudi
mnoge pomanjkljivosti in dvoumnosti. Ti elementi so pri{li jasno do izraza na tretjem kongresu
KPSTO leta 1951, ko je pri{lo do novega pomembnega obrata v boju proti titovskemu odklonu:
po zaklju~ku notranje ~istke se je za~ela teoretska razdelava pojma »titofa{izem«.
(Prevedel Luka Lisjak Gabrijel~i~)