preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

»Novi stranki« naproti. KPSTO po Titovem izob~enju (1948-1951) 61
»Novi stranki« naproti. KPSTO po Titovem izob~enju (1948-1951)
Ariella Verrocchio
V svojem prispevku bom razpravljala o posledicah informbirojevske resolucije leta 1948 na
delovanje in strukturo Komunisti~ne partije Svobodnega tr‘a{kega ozemlja. Stranka je ob
razkolu podedovala izjemno obse‘en aparat, zaznamovan po eni strani z visokim {tevilom
funkcionarjev, po drugi pa s ~lanstvom, ki je bilo ve~inoma porazdeljeno med vzporedne
organizacije, kot so bile SIAU, Slovensko-italijanska antifa{isti~na zveza ‘ena in OF. Neposredno
po preobratu so spremembe v kadrovski sestavi postale eden glavnih ciljev nove stranke.
@e takoj po vojni je vodstvo KPI izpostavilo omenjeno vpra{anje kot eno najbolj pere~ih te‘av,
s katerimi se je spopadala Komunisti~na partija Julijske krajine 1 . Strankina politika se je
povsem zavedala zapletenosti teh vpra{anj, kar pri~a, da ni bila slepa za razli~ne anomalije v
procesu obnove vodstva tr‘a{ke komunisti~ne stranke. Vittorio Vidali je na izrednem kongresu
KPSTO avgusta 1948 poudaril, da bo izbira kadrov tisti element, okoli katerega se bo vrtela
mo‘nost za uveljavitev nove politi~ne usmeritve; obenem je kot eno glavnih slabosti stare
stranke ozna~il njeno nesposobnost, da bi vodila »kadrovsko politiko« 2 . Zamenjava politi~nega
osebja je potekala v tesni povezavi s procesom notranje ~istke, ki je zajela stranko po razkolu.
Alessandro Destradi, ki je bil zadol‘en za strankino organizacijo, je v pretresu razli~nih korakov
v prenovi KPSTO med resolucijo 1948 in volitvami 1949 kot prvo etapo tega procesa izpostavil
»revizijo in kasnej{o izlo~itev nacionalisti~nih in trockisti~nih infiltrirancev in neaktivnih elementov«
3 . Destradi je v svojem referatu podal tudi konkretne podatke: 319 ~lanov je bilo
izlo~enih zaradi raznih odklonov (med katerimi sploh ni omenjen »titoizem«, temve~ zgolj
trockizem in nacionalizem) in kar 749 zaradi neaktivnosti 4 . Drugi poglavitni cilj stranke, poleg
spremembe kadrovske strukture, je bila raz{iritev ~lanstva. V tem pogledu je bila pomembna
etapa sprememb v organizacijski strukturi ustanovitev ~etrtnih odborov in celic ter nato, od
julija 1949, {e sekcij. Prva velika kampanja v~lanjevanja se je za~ela 7. novembra 1948 in se
zaklju~ila konec januarja naslednjega leta, ne da bi dosegla bistveno raz{iritev ~lanske baze.
Tudi v tem primeru je kon~ni obra~un podal Destradi, ki je v svojem referatu, namenjenemu
strankinemu vodstvu, kriti~no in z ob‘alovanjem povzel precej slabe rezultate, saj je stranka
pred bli‘ajo~imi volitvami {tela vsega skupaj nekaj manj kot 2500 ~lanov 5 .
Volitve 1949 so iz tega vidika pomenile pomemben preobrat za KPSTO tako na organizacijski
ravni kot glede raz{iritve njenega ~lanstva. Volilna kampanja in kampanja v~lanjevanja sta
sovpadli v en sam propagandni napor, v katerem je KPSTO prvi~ od konca vojne preizku{ala
nove oblike samoupodobitve in legitimacije; prav tako je stranka prvi~ prevzela naloge demokrati~nega
izobra‘evanja in uvajanja mno‘ic v politiko. Po Destradiju je stranka z volilno
kampanjo izstopila iz sekta{kih in pol-legalnih razmer, v katerih se je zna{la, in se »predstavila
ob belem dnevu, s svojim programom, plakati, zborovanji, aktivisti in voditelji. Volilni rezultati
so kljub vsem poneverbam okrepili njeno mo~. Zdaj gre za to, da ponovno ne nazadujemo, in
da znamo uporabiti to izjemno {iroko popularizacijo stranke tako, da tiso~e simpatizerjev
prepri~amo, da se v~lanijo vanjo?« 6 . Oblikovanje volilnega telesa je bilo iz tega vidika predvsem
etapa v vzpostavitvi ~lanske baze. Volitve so novemu vodstvu zagotovile pomembno orodje za
analizo in spoznavanje morebitnih novih ~lanov; volilna kampanja je ustvarila jasno sliko o
korpusu simpatizerjev, tako po njegovi dru‘beni in generacijski sestavi kot po spolu in narodno-