preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
54 Raoul Pupo lokalnih politi~nih sil, Zavezni{ke voja{ke uprave in rimske vlade, na katero se je vse bolj navezovala (ni naklju~je, da je Gino Palutan po vrnitvi italijanske uprave postal poklicni prefekt) ter pomembno razvodje za dodeljevanje pomo~i, kar je vklju~evalo tudi finan~no in politi~no upravljanje z mno‘ico istrskih beguncev, ki so za~eli zlivati v mesto. Proitalijanske politi~ne sile v Trstu, ki so bile sicer – kot je znano – brez tistega vzvoda mo~i, ki ga je pomenil nadzor nad sredstvi Evropskega plana za obnovo, so tudi na ta na~in uspele vzpostaviti nadomestne kanale za povezavo z lokalno dru‘bo, ki so {li precej onkraj golega upravljanja s konflikti na mestnih ulicah. Ko govorimo o dru‘beni povezanosti ne smemo pozabiti na vklju~itev lokalne dru‘be v tirnice, ki so jih vzpostavile stranke. V prvem povojnem desetletju se je tak{en proces za~el odvijati tudi v Trstu, a na druga~nih osnovah, saj so bili cilji politi~nih gibanj, zlasti tistih mno‘i~nih, povsem druga~ni: nekateri so gledali proti italijanski dr‘avi, drugi proti Jugoslaviji, tretji so se zavzemali za samostojno dr‘avico. Gre za znane lo~nice, ki so bile prese‘ene {ele, ko je zunanja in brezprizivna sila – razvoj mednarodnega polo‘aja – razre{ila alternative glede obnovitve italijanske suverenosti nad mestom. V dolgem tr‘a{kem povojnem obdobju je nalogo izgradnje mno‘i~ne demokrati~ne italijanske dr‘avljanske zavesti nase skoraj izklju~no prevzela Kr{~anska demokracija. Od dveh vidikov diskurza – nacionalnega in demokrati~nega – je bil prvi samo na videz enostavnej{i. ^eprav je bila nacionalna polarizacija dokaj mo~na, so si precej{nji prostor uspela izboriti tudi avtonomisti~na stali{~a. Marsikdaj je {lo za takti~ne odlo~itve, povezane s spori znotraj komunisti~nega tabora in z interesi Angloameri~anov, ki so izvajali pritisk na vlado v Rimu; toda nedvomno so se ta stali{~a navezovala na uveljavljeno lokalno tradicijo, ki ni bila omejena le na delavski sloj tr‘a{ke dru‘be. Pri tem bi veljalo razmisliti o opa‘anjih, ki v dalj{i ~asovni perspektivi poudarjajo, kako je politi~ni razkroj nekdanjega habsbur{kega prostora nekatere sloje narodnostih skupin Julijske krajine spodbudil k izra‘anju »svojevrstnih oblik lojalnosti« do posameznih nacionalnih dr‘av, ki so »imele povsem in{trumentalen zna~aj« 9 . Kar se ti~e demokrati~ne integracije, se je ta lahko napajala iz politi~nega spopada med liberalno demokracijo in komunizmom, ki je v Julijski krajini izbruhnil takoj po koncu vojne. Prav sposobnost Kr{~anske demokracije, ki je iz antikomunizma znala neprimerno bolje od ostalih strank ustvariti jedro svojega politi~nega programa (skupaj z narodnoobrambno dr‘o, ki je bila mnogo pomembnej{a od katoli{kih vrednot), ji je omogo~ilo, da je prevzela vodilno vlogo v vklju~itvi Tr‘a~anov v lokalni politi~ni sistem – ki je bil kljub zavezni{kemu pokroviteljstvu nedvomno demokrati~en, za razliko od ljudske oblasti v coni B – in prek slednjega, po letu 1954, njihovo integracijo v demokrati~ne in{titucije italijanske dr‘ave. To ne pomeni, da je {lo za enostaven in samoumeven proces. V obeh volilnih kampanjah leta 1949 in 1952 so se v polo‘aju, ki je veljal za kriznega, mnogi zavzemali za zamenjavo logike, ki je temeljila na mno‘i~nih strankah, z logiko nacionalnih blokov; ti pritiski niso prihajali le od pomembnih in vplivnih lokalnih skupin, temve~ tudi od same Pisarne za obmejna obmo~ja in KD se je morala temeljito potruditi, da je prepre~ila oblikovanje enotne proitalijanske volilne liste 10 . Poleg tega si je pomemben vpliv izborila skrajna desnica, kar je postalo ena izmed stalnic tr‘a{kega politi~nega sistema 11 . Prav analiza uspeha Italijanskega socialnega gibanja (MSI) nam omogo~a, da bolje razumemo dolo~ene zna~ilnosti politi~nega programa Kr{~anske demokracije. Ta je namre~ naslavljala {irok volilni bazen, a je skoraj povsem monopolizirala glasove istrskih beguncev. Kr{~anska demokracija je lahko beguncem poleg politi~nega predstavni{tva ponudila tudi popolno integracijo: skupek skupnih vrednot (KD je med istrskimi begunci postopoma odkrila lastno subkulturo), vrsto pomembnih materialnih pomo~i, politi~no vodstvo, v katerem so se novi me{~ani lahko nemudoma prepoznali (tako tr‘a{ki ‘upan kot
»Italijanska stranka«: tr‘a{ka Kr{~anska demokracija 55 pokrajinski tajnik stranke sta bila Istrana), mo‘nost dejanske vklju~itve v odlo~ujo~e politi~ne kroge, ki se je odra‘ala v sestavi volilnih list in svetni{kih skupin. Na drugi strani je razvidna odsotnost predstavnikov istrskih beguncev v svetni{kih skupinah MSI, v katerih pa so bili izvoljeni {tevilni javni uslu‘benci, ki so prihajali iz drugih delov Italije, kar pri~a o razli~ni dru‘beni bazi obeh strank 12 . Integracija beguncev s strani KD je bila torej popolna; s tem je bila {iroka mno‘ica me{~anov, ki so zaradi travmati~ne istrske izku{nje gojili mo~na protislovanska in protikomunisti~na ob~utja, vklju~ena v glavni tok demokrati~nih ustavnih strank: tako je ve~inoma ostalo vse do osimske krize. Vzporedno s tem mno‘i~nim procesom lahko v zadnjih letih zavezni{ke uprave zasledimo manj{e primere nasprotnega procesa, namre~ vklju~itve dolo~enih elementov demokr{~anskega politi~nega razreda v mestno elito. Gre za primere, ki potrebujejo podrobnej{o raziskavo, a v njih lahko zaznamo orise tesnej{ega prepleta dveh stvarnosti, ki je sledil spremembi politi~nih ravnote‘ij v mestu. Pri tem je imel osrednjo vlogo Gianni Bartoli, ki se je lahko med vsemi demokr{~anskimi voditelji na podlagi skupnega domoljubnega zanosa najbolje razumel s predstavniki liberalno nacionalne elite; te so v njem prepoznale ~loveka, ki je znal prese~i nasprotja s skrajno desnico, tako na ulicah kot pri oblikovanju ve~in v mestnem svetu. To dodatno pri~a, kako je posebnost tr‘a{kega polo‘aja vplivala na lokalno politi~no dinamiko; po drugi strani pa je bil ta poseben polo‘aj odvisen ravno od omenjene in{titucionalne anomalije. Obnovitev italijanske suverenosti nad mestom je povsem spremenila referen~ni okvir in znotraj Kr{~anske demokracije odprla pot generacijskim spremembam in premikom v strate{kih usmeritvah. Konec nacionalne ogro‘enosti je omogo~il politi~no normalizacijo, ki je privedla do redefinicije ravnote‘ij med lokalnimi vodstvenimi sloji. Leta 1949 je bila prese‘ena prva, dolga faza zgodovine kr{~anske demokracije v Trstu, ko se je na prizori{~u pojavila stranka politi~nih neznancev, po letu 1954 pa se je za~el prehod od faze politi~ne uveljavitve k obdobju hegemonije, tako nad strate{kimi vsebinami kot nad vzvodi oblasti. S tem se je tudi KD popolnoma prilagodila obnovljeni italijanski stvarnosti. Pot, po kateri je to dosegla, je bila gotovo nenavadna, a je ne bi smeli imeti za izjemno. [lo je za mejni primer – in s tem potrditev – zna~ilne sposobnosti Kr{~anske demokracije, da se je »prilagodila mnogim, razli~nim in protislovnim vidikom italijanske dru‘be, tako sredi{~u kot obrobju, tako severu kot jugu, tako vodilnim slojem kot marginalnim skupinam«, o kateri je govoril Agostino Giovagnoli 13 .Te‘ko bi na{li prostor, kjer bi se Kr{~anski demokraciji bolje kot v Trstu prilegala definicija, ki po Giovagnoliju najbolje izra‘a naravo KD, namre~ »italijanska stranka«. (Prevedel Luka Lisjak Gabrijel~i~)
- Page 3 and 4: Istituto regionale per la storia de
- Page 5 and 6: Premessa 5 Premessa In questo volum
- Page 7: Predgovor 7 Predgovor V pri~ujo~i k
- Page 10 and 11: 10 Introduzione di storia della soc
- Page 12 and 13: 12 Introduzione italiana e jugoslav
- Page 14 and 15: 14 Introduzione «soluzioni di oggi
- Page 16 and 17: 16 Uvod zmagoslavja v ideolo{kem in
- Page 18 and 19: 18 Uvod Posvet je bil pomembna etap
- Page 21: I SESSIONE I. SEKCIJA La costruzion
- Page 24 and 25: 24 Ariella Verrocchio derivate alcu
- Page 26 and 27: 26 Ariella Verrocchio Furono la sco
- Page 28 and 29: 28 Ariella Verrocchio so elettorale
- Page 30 and 31: 30 Ariella Verrocchio durante la gu
- Page 32 and 33: 32 Ariella Verrocchio costruzione d
- Page 34 and 35: 34 Ariella Verrocchio veda il saggi
- Page 36 and 37: 36 Ariella Verrocchio pravni{tvo dr
- Page 38 and 39: 38 Ariella Verrocchio mo~ne potrebe
- Page 40 and 41: 40 Ariella Verrocchio Obnova komuni
- Page 42 and 43: 42 Ariella Verrocchio Ozemlje in po
- Page 44 and 45: 44 Ariella Verrocchio 12 Glede tega
- Page 46 and 47: 46 Raoul Pupo assistenziali e polit
- Page 48 and 49: 48 Raoul Pupo rappresentare le ista
- Page 50 and 51: 50 Raoul Pupo In questo modo, anche
- Page 52 and 53: 52 Raoul Pupo demokrat Giovanni Tan
- Page 56 and 57: 56 Raoul Pupo ———————
- Page 58 and 59: 58 Ariella Verrocchio guerra, speri
- Page 60 and 61: 60 Ariella Verrocchio dopoguerra, i
- Page 62 and 63: 62 Ariella Verrocchio sti. Iz teh s
- Page 65 and 66: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 67 and 68: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 69 and 70: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 71 and 72: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 73: Slovenska duhov{~ina v gori{ki nad{
- Page 76 and 77: 76 Egon Pelikan L’organizzazione
- Page 78 and 79: 78 Egon Pelikan e, dall’altra, mo
- Page 80 and 81: 80 Egon Pelikan Nel momento in cui
- Page 82 and 83: 82 Egon Pelikan Dopo il 1953 è nec
- Page 84 and 85: 84 Egon Pelikan dell’Impero in It
- Page 86 and 87: 86 Tommaso Montanari zona A gestita
- Page 88 and 89: 88 Tommaso Montanari un massimo di
- Page 90 and 91: 90 Tommaso Montanari La sua politic
- Page 92 and 93: 92 Tommaso Montanari inaugurata dal
- Page 94 and 95: 94 Tommaso Montanari 20 ACS, Min In
- Page 96 and 97: 96 Tommaso Montanari Manifestacije,
- Page 98 and 99: 98 Tommaso Montanari Gradnja ljudsk
- Page 100 and 101: 100 Tommaso Montanari 1. Odobritev
- Page 102 and 103: 102 Tommaso Montanari nacionalisti~
»Italijanska stranka«: tr‘a{ka Kr{~anska demokracija 55<br />
pokrajinski tajnik stranke sta bila Istrana), mo‘nost dejanske vklju~itve v odlo~ujo~e politi~ne<br />
kroge, ki se je odra‘ala v sestavi volilnih list in svetni{kih skupin. Na drugi strani je razvidna<br />
odsotnost predstavnikov istrskih beguncev v svetni{kih skupinah MSI, v katerih pa so bili<br />
izvoljeni {tevilni javni uslu‘benci, ki so prihajali iz drugih delov Italije, kar pri~a o razli~ni<br />
dru‘beni bazi obeh strank 12 . Integracija beguncev s strani KD je bila torej popolna; s tem je bila<br />
{iroka mno‘ica me{~anov, ki so zaradi travmati~ne istrske izku{nje gojili mo~na protislovanska<br />
in protikomunisti~na ob~utja, vklju~ena v glavni tok demokrati~nih ustavnih strank: tako je<br />
ve~inoma ostalo vse do osimske krize.<br />
Vzporedno s tem mno‘i~nim procesom lahko v zadnjih letih zavezni{ke uprave zasledimo<br />
manj{e primere nasprotnega procesa, namre~ vklju~itve dolo~enih elementov demokr{~anskega<br />
politi~nega razreda v mestno elito. Gre za primere, ki potrebujejo podrobnej{o raziskavo, a<br />
v njih lahko zaznamo orise tesnej{ega prepleta dveh stvarnosti, ki je sledil spremembi politi~nih<br />
ravnote‘ij v mestu. Pri tem je imel osrednjo vlogo Gianni Bartoli, ki se je lahko med vsemi<br />
demokr{~anskimi voditelji na podlagi skupnega domoljubnega zanosa najbolje razumel s predstavniki<br />
liberalno nacionalne elite; te so v njem prepoznale ~loveka, ki je znal prese~i nasprotja<br />
s skrajno desnico, tako na ulicah kot pri oblikovanju ve~in v mestnem svetu. To dodatno pri~a,<br />
kako je posebnost tr‘a{kega polo‘aja vplivala na lokalno politi~no dinamiko; po drugi strani pa<br />
je bil ta poseben polo‘aj odvisen ravno od omenjene in{titucionalne anomalije. Obnovitev<br />
italijanske suverenosti nad mestom je povsem spremenila referen~ni okvir in znotraj Kr{~anske<br />
demokracije odprla pot generacijskim spremembam in premikom v strate{kih usmeritvah.<br />
Konec nacionalne ogro‘enosti je omogo~il politi~no normalizacijo, ki je privedla do redefinicije<br />
ravnote‘ij med lokalnimi vodstvenimi sloji. Leta 1949 je bila prese‘ena prva, dolga faza<br />
zgodovine kr{~anske demokracije v Trstu, ko se je na prizori{~u pojavila stranka politi~nih<br />
neznancev, po letu 1954 pa se je za~el prehod od faze politi~ne uveljavitve k obdobju hegemonije,<br />
tako nad strate{kimi vsebinami kot nad vzvodi oblasti.<br />
S tem se je tudi KD popolnoma prilagodila obnovljeni italijanski stvarnosti. Pot, po kateri je<br />
to dosegla, je bila gotovo nenavadna, a je ne bi smeli imeti za izjemno. [lo je za mejni primer –<br />
in s tem potrditev – zna~ilne sposobnosti Kr{~anske demokracije, da se je »prilagodila mnogim,<br />
razli~nim in protislovnim vidikom italijanske dru‘be, tako sredi{~u kot obrobju, tako severu kot<br />
jugu, tako vodilnim slojem kot marginalnim skupinam«, o kateri je govoril Agostino Giovagnoli<br />
13 .Te‘ko bi na{li prostor, kjer bi se Kr{~anski demokraciji bolje kot v Trstu prilegala definicija,<br />
ki po Giovagnoliju najbolje izra‘a naravo KD, namre~ »italijanska stranka«.<br />
(Prevedel Luka Lisjak Gabrijel~i~)
Change language