preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Specifi~nosti gospodarskega sistema cone B. Primer Ampelee in Arrigonija 473
postopoma preusmerjena k predelavi kmetijskih proizvodov 60 .
V novih razmerah gospodarjenja se je postavljalo vpra{anje koordinacije poslovanja ribjih
tovarn cone B STO. Prehod na novi finan~ni sistem je imel namre~ za eno od posledic splo{no
povi{anje cen, kar je predvsem negativno vplivalo na izvoz. Neenoten nastop na tr‘i{~u naj bi
povzro~al razne negativne komercialne posledice. Z namenom, da bi se poenotilo poslovanje
na tujem trgu je leta 1952 pri~el poslovati posebni komercialni biro treh ribje predelovalnih
obratov cone B STO, ki se je januarja 1953 preoblikoval v samostojno podjetje za uvoz in izvoz
sve‘e in konzervirane ribe »Delamaris« s sede‘em v Izoli. Od tega leta so tovarne pri~ele
prodajati svoje konzerve pod enotno blagovno znamko Delamaris. V naslednjem obdobju je
podjetje mo~no raz{irilo svojo trgovsko mre‘o v tujini. V letu 1953 je izvoz blaga dosegel vi{ino
100.000-ih zabojev raznih ribjih konzerv, leto kasneje pa se je povi{al za dodatnih 25 % 61 .
Delamaris je ‘e leta 1954 postal najmo~nej{i izvoznik koprskega okraja, na katerega je odpadlo
kar 44,5 % v tujino prodanega blaga 62 .
Izbolj{ani pogoji plasmaja in zni‘anje stro{kov proizvodnje so splo{no pozitivno vplivali na
rast proizvodnje, ki se je v obdobju od leta 1952 do 1953 zvi{ala za 47 % 63 in se leta 1954 dodatno
pove~ala za 1/4 ter tako presegla predvideni letni plan za 5 % 64 .
Novo zastavljena gospodarska politika je bila po jugoslovanskem vzoru usmerjena v pospe{eno
industrializacijo ozemlja, kar je koprski okraj iz prete‘no agrarnega obmo~ja preusmerilo
k industrijski proizvodnji 65 , Izoli pa v naslednjem obdobju prineslo naslov najmo~nej{ega
sredi{~a jugoslovanske ribje industrije.
———————————
1 M. Zagradnik, Gospodarska ohromitev Slovenskega primorja v ~asu okupacijskih con (1945 – 1954), v
N. Borak in @. Lazarevi} (ur.), Gospodarska kriza in Slovenci, In{titut za novej{o zgodovino – Zveza
ekonomistov Slovenije, Ljubljana 1998, str. 45-48.
2 Poro~ilo predsednika ljudskega odbora Koper za ~as od septembra 1955 do oktobra 1957, Koper, 15.
oktober 1957.
3 Pokrajinski arhiv Koper (SI PAK), Dr‘avni sekretariat za splo{no upravo in prora~un, Prepis (delno)
poro~ila komisije, {t. II-5297/1-1954, Ljubljana, 20. 11. 1954, fond 548, Javno pravobranilstvo Koper,
tehni~na enota (t. e.) 108.
4 O tem glej ve~: N.^ibej, Denarni zavodi cone B in cone B STO in njihov vpliv na gospodarstvo na
Primorskem in v Sloveniji 1945 –1956, magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Koper 2004.
5 @. Lazarevi}, J. Prin~i~, Denari zavodi v coni B (1945–1954), v: Zgodovina slovenskega ban~ni{tva,
Zdru‘enje bank Slovenije, Ljubljana 2000, str. 262.
6 Ivesticije so bile usmerjene v obnovo in izgradnjo {ol in drugih objektov, ki so imeli socialno-kulturni
zna~aj.
7 Okrajni ljudski odbor (OLO) Koper, Svet za gospodarstvo, Predlog dru‘benega plana okraja Koper za
leto 1955, Koper, dne 5. marca 1955.
8 Do leta 1954 je okraj Koper imel najmanj razvito industrijsko dejavnost v Sloveniji.
9 Razvoj ribi{tva in izolske ribje predelovalne industrije so v v slovenskem zgodovinopisju obravnavali
J. Kramar, N. Ter~on in B. Volpi-Lisjak.
10 Trgovinska zbornica, Sekcija za ulov, prodajo in predelavo rib in ribjih proizvodov – Koper, Ribi{tvo
in industrijska predelava rib, v SI PAK, fond 360, OLO Koper, Zavod za statistiko, t. e. 36, arhivska enota
(a. e.) 73. Tovarni{ki obrati ribje industrije na podro~ju cone B Julijske Krajine so v predvojnem obdobju
skupno zaposlovali 4.240 delavcev in dosegali dnevno proizvodnjo do 980 ton sardin v {katli. Proizvode so
razen v Italiji prodajali tudi v dr‘avah osrednje Evrope in v Severni Ameriki.