preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books
468 Deborah Rogoznica bilo usmerjeno predvsem v izbolj{anje dru‘benega standarda prebivalstva, kar je ljudska oblast dojemala kot enega od pomembnih elementov v utrjevanju novih socialnih, pa tudi narodnostnih odnosov na tem ozemlju 6 . Klju~ne spremembe so bile v gospodarskem sistemu cone B STO uveljavljene ob za~etku petdesetih let z uvedbo »upravljanja s sredstvi po neposrednih proizvajalcih« tj. delavskih kolektivov. Zakonski akti, ki so uvajali delavne kolektive, so dejansko postavljali pod direktno kontrolo organov oblasti vsa podjetja Istrskega okro‘ja, ki so se nahajala v privatni lasti. Tem ukrepom je sledila sprostitev trgovine in uvedba novega finan~nega sistema. Do kon~nega preobrata v gospodarstvu cone B pa je pri{lo v letu 1952, ko je dokon~no prevladala politika, ki je te‘ila k popolni integraciji cone B STO z Jugoslovanskim dru‘beno politi~nim sistemom, kar je bilo dose‘eno z za~etkom apliciranja jugoslovanske zakonodaje 7 . Na gospodarskem podro~ju so se pri~ela uveljavljati na~ela politike, ki naj bi v »pospe{enem tempu« strmela k odpravi ekonomske nerazvitosti tega podro~ja 8 . Na oblikovanje jasnega gospodarskega koncepta o razvoju tega ozemlja je bilo z jugoslovanske strani potrebno ~akati skoraj polno desetletje, tj. do re{itve ozemeljskega spora z Italijo. Proces oblikovanja novega gospodarskega sistema cone B je torej v svojih osnovnih na~elih potekal po jugoslovanskemu socialisti~nemu vzorcu. Preobrazba gospodarstva je v pogojih teritorialne negotovosti predstavljala predvsem politi~no utemeljen prevrat, ki je v svoji izvedbi nihal med potrebami ozemlja in politi~no-ekonomskimi interesi Jugoslavije, kar se je v praksi mnogokrat izra‘alo kot protisloven proces, ki je neposredno vplival na {ir{o dru‘beno dinamiko teritorija. Osnovne zna~ilnosti in protislovja, ki so spremljala proces gospodarskega preoblikovanja cone B se v prispevku obravnavajo na primeru izolskih ribje predelovalnih tovarn Ampelea in Arrigoni 9 . Ampelea in Arrigoni Izolski tovarni Amplea in Arrigoni sta predstavljali najpomembnej{a objekta ribje industrije cone B in sta sami zaposlovali v predvojnem obdobju tudi do 2400 delavcev 10 . Prvo ribjo tovarno je leta 1880 v Izoli zgradilo podjetje s francoskim kapitalom, ki je bilo kasneje prevzeto s strani industrijske sekcije anglo-avstrijske banke. Po I. svetovni vojni je podjetje odkupila tr‘a{ka dru‘ba Società Conserviera S. A., ki se je zdru‘ila s podjetjem Ampelea in ustanovila delni{ko dru‘bo S. A. Ampelea s sede‘em v Trstu. Dru‘ba je imela v lasti ve~ tovarn za predelavo rib in povrtnine, ki so se nahajale v Rovinju, na Cresu in Lastovu. V tehni~nem pogledu so bile vse tovarne podvr‘ene osrednjemu industrijskemu obratu v Izoli. Ob vsej potrebni infrastrukturi za proizvodnjo in predelavo ribjih konzerv je tovarna razpolagala z mo~no ribi{ko floto 11 . Tovarno Arrigoni je leta 1882 ustanovilo dunajsko podjetje Warenegg. Po I. svetovni vojni, ko je teritorij pre{el od avstrijske pod italijansko oblast, je podjetje leta 1923 odkupila dru‘ba Arrigoni iz Trsta 12 . Izolska tovarna je bila najpomembnej{a ‘ivilska industrija tega podro~ja, ki je ob predelavi rib in zelenjave razvila tudi visoko proizvodnjo povrtninskih in mesnih ekstraktov. Ob izolski tovarni je podjetje Arrigoni imelo v lasti tudi podobne manj{e obrate v Umagu, Fa‘ani, Lo{inju ter na Unijah 13 . Podjetji sta imeli obliko delni{kih dru‘b, njuni glavni direkciji pa sta se nahajali v Trstu. Leta 1939 je proizvodnja ribjih konzerv dveh izolskih tovarn, vklju~no z manj{im koprskim obratom De Langlade dosegla 5500 ton ribjih konzerv in 1500 ton drugih izdelkov 14 .
Specifi~nosti gospodarskega sistema cone B. Primer Ampelee in Arrigonija 469 Prevzemi premo‘enja Nadzor nad objekti ve~jega gospodarskega pomena, med katere sta spadali tudi Ampela in Arrigoni, je bil vzpostavljen ‘e v prvem mesecu jugoslovanske oblasti nad delom ozemlja Julijske krajine 15 . Ampeleo je od 25. maja 1945 za~asno upravljala Komisija za upravo narodne imovine (KUNI) pri Primorskem narodnoosvobodilnem odboru (PNOO) za Slovensko primorje v Trstu. Delegat KUNI-ja je imel svoj sede‘ pri glavni direkciji podjetja v Trstu, po vzpostavitvi demarkacijske ~rte pa je bil preme{~en v Izolo. Januarja 1946 je bil dotedanji delegat razre{en, imenovan pa je bil enotni delegacijski svet za upravo tovarn Ampelea in Arrigoni 16 . Februarja 1947 je bilo premo‘enje Ampelee zaplenjeno na podlagi odloka koprske okrajne zaplembne komisije. Proti tej odlo~bi so se delni~arji prito‘ili na Poverjeni{tvo PNOO v Ajdov{~ini, kon~no odlo~bo o konfiskaciji pa je izdala VUJA v Opatiji aprila 1947. Zaplemba tovarne se je utemeljevala z obrazlo‘itvijo, da je bila tovarna postavljena »v popolno razpolago za produkcijo in dobavo nem{kim vojnim silam«, s ~imer naj bi se podjetje okrivilo gospodarske kolaboracije z okupatorjem 17 . Po izreku prvostopenjske zaplembe februarja 1947 je bil najve~ji del premi~nega inventarja tovarne evakuiran s strani VUJE 18 . Zaplenjeno premo‘enje je pre{lo v last Sklada za pomo~ vdovam, sirotam in gospodarsko o{kodovanim po fa{isti~nem terorju (Sklad I) pri PPNOO, ustanovljenim septembra 1946 19 . Sklad I je prevzel lastni{tvo tovarne Ampelea 5. julija 1947, ko je bilo imenovano tudi novo ravnateljstvo in izdana navodila glede uprave tovarne. Podjetje je bilo od tedaj uradno preimenovano v »Ex Ampelea Tvornica sardin, Izola v Istri« 20 . Jeseni 1947 je tovarna pre{la v last novoustanovljenega Podpornega sklada za pomo~‘rtvam fa{izma (Sklad II), ki je deloval v okviru IOLO 21 . Na podlagi podobnih obto‘b o ekonomskem sodelovanju z okupatorjem, je bila februarja 1947 zaplenjena tudi tovarna Arrigoni. Delni~arji so se prito‘ili na zaplembno komisijo pri PPNOO 22 in nato na VUJ-o, ki je odredila zaplembo 170.000-ih delnic od skupnih 500.000 23 . Lastnik delnic je postal Sklad I in nato Sklad II, medtem ko je s preostalimi dele‘i tovarne upravljala Komisija za za~asno upravo odsotnih oseb pri IOLO. Podobno kot v primeru Ampelee so voja{ke oblasti februarja 1947 ve~ino premi~nega premo‘enja tovarne Arrigoni evakuirale s podro~ja bodo~e cone B STO. Korak k neposrednem prevzemu podjetij s strani oblastnih organov je bil izvr{en leta 1951 s sprejetjem Odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delavnih kolektivih in njegovimi kasnej{imi spremembami 24 . V istem obdobju je bil likvidiran Sklad II, njegovo premo‘enje pa je bilo preneseno kot splo{no ljudsko premo‘enje v upravo okrajnih in krajevnih ljudskih odborov 25 . Kljub vzpostavitvi »delavske uprave« in popolnega nadzora nad podjetji se je formalna ureditev pravno-premo‘enjskega vpra{anja in gospodarskega statusa izolskih tovarn zavlekla {e nekaj desetletij do njihove kon~ne nacionalizacije na podlagi jugoslovanske zakonodaje 26 . Nova gospodarska politika in njena protislovja Z vzpostavitvijo demarkacijske ~rte so industrijski obrati v coni B ostali »odrezani« od svojih upravno komercialnih sede‘ev v coni A in Italiji, kar je za prvo posledico imelo prekinitev dotedanjega sistema poslovanja. Vzpostavitev demarkacijske linije je iz poslovnega vidika pomenila ote‘itev tradicionalnih gospodarskih tokov in posledi~no povezovanje z novim tr‘nim prostorom na osnovi novih ekonomskih pravil. Osnovna smernica gospodarske politike ljudskih oblasti je v prvem povojnem obdobju strmela k obnovi, tj. vzpostavitvi predvojne proizvodne kapacitete industrijskih obratov. Ker so bile tovarne tako surovinsko kot tr‘no prete‘no poveza-
- Page 417 and 418: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 419 and 420: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 421 and 422: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 423: Druga vzhodna meja. Gori{ka ekonomi
- Page 426 and 427: 426 Jo‘e Prin~i~ hrane niti za lo
- Page 428 and 429: 428 Jo‘e Prin~i~ Jugoslaviji ~im
- Page 430 and 431: 430 Jo‘e Prin~i~ sodi{~a izro~ile
- Page 432 and 433: 432 Jo‘e Prin~i~ stanje ‘ivinor
- Page 434 and 435: 434 Jo‘e Prin~i~ Con la costituzi
- Page 436 and 437: 436 Jo‘e Prin~i~ ne jugoslava per
- Page 438 and 439: 438 Jo‘e Prin~i~ competenze della
- Page 440 and 441: 440 Jo‘e Prin~i~ «camuffato» co
- Page 443 and 444: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 445 and 446: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 447 and 448: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 449 and 450: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 451 and 452: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 453: Dezintegracija med Trstom in Koprom
- Page 456 and 457: 456 Aleksander Panjek confine slove
- Page 458 and 459: 458 Aleksander Panjek nell’indust
- Page 460 and 461: 460 Aleksander Panjek imprenditore
- Page 462 and 463: 462 Aleksander Panjek La mobilità
- Page 464 and 465: 464 Aleksander Panjek ————
- Page 467: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 471 and 472: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 473 and 474: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 475 and 476: Specifi~nosti gospodarskega sistema
- Page 477 and 478: I tratti specifici del sistema econ
- Page 479 and 480: I tratti specifici del sistema econ
- Page 481 and 482: I tratti specifici del sistema econ
- Page 483 and 484: I tratti specifici del sistema econ
- Page 485 and 486: I tratti specifici del sistema econ
- Page 487 and 488: I tratti specifici del sistema econ
Specifi~nosti gospodarskega sistema cone B. Primer Ampelee in Arrigonija 469<br />
Prevzemi premo‘enja<br />
Nadzor nad objekti ve~jega gospodarskega pomena, med katere sta spadali tudi Ampela in<br />
Arrigoni, je bil vzpostavljen ‘e v prvem mesecu jugoslovanske oblasti nad delom ozemlja<br />
Julijske krajine 15 . Ampeleo je od 25. maja 1945 za~asno upravljala Komisija za upravo narodne<br />
imovine (KUNI) pri Primorskem narodnoosvobodilnem odboru (PNOO) za Slovensko primorje<br />
v Trstu. Delegat KUNI-ja je imel svoj sede‘ pri glavni direkciji podjetja v Trstu, po<br />
vzpostavitvi demarkacijske ~rte pa je bil preme{~en v Izolo. Januarja 1946 je bil dotedanji<br />
delegat razre{en, imenovan pa je bil enotni delegacijski svet za upravo tovarn Ampelea in<br />
Arrigoni 16 . Februarja 1947 je bilo premo‘enje Ampelee zaplenjeno na podlagi odloka koprske<br />
okrajne zaplembne komisije. Proti tej odlo~bi so se delni~arji prito‘ili na Poverjeni{tvo PNOO<br />
v Ajdov{~ini, kon~no odlo~bo o konfiskaciji pa je izdala VUJA v Opatiji aprila 1947. Zaplemba<br />
tovarne se je utemeljevala z obrazlo‘itvijo, da je bila tovarna postavljena »v popolno razpolago<br />
za produkcijo in dobavo nem{kim vojnim silam«, s ~imer naj bi se podjetje okrivilo gospodarske<br />
kolaboracije z okupatorjem 17 . Po izreku prvostopenjske zaplembe februarja 1947 je bil najve~ji<br />
del premi~nega inventarja tovarne evakuiran s strani VUJE 18 . Zaplenjeno premo‘enje je pre{lo<br />
v last Sklada za pomo~ vdovam, sirotam in gospodarsko o{kodovanim po fa{isti~nem terorju<br />
(Sklad I) pri PPNOO, ustanovljenim septembra 1946 19 . Sklad I je prevzel lastni{tvo tovarne<br />
Ampelea 5. julija 1947, ko je bilo imenovano tudi novo ravnateljstvo in izdana navodila glede<br />
uprave tovarne. Podjetje je bilo od tedaj uradno preimenovano v »Ex Ampelea Tvornica sardin,<br />
Izola v Istri« 20 . Jeseni 1947 je tovarna pre{la v last novoustanovljenega Podpornega sklada za<br />
pomo~‘rtvam fa{izma (Sklad II), ki je deloval v okviru IOLO 21 .<br />
Na podlagi podobnih obto‘b o ekonomskem sodelovanju z okupatorjem, je bila februarja<br />
1947 zaplenjena tudi tovarna Arrigoni. Delni~arji so se prito‘ili na zaplembno komisijo pri<br />
PPNOO 22 in nato na VUJ-o, ki je odredila zaplembo 170.000-ih delnic od skupnih 500.000 23 .<br />
Lastnik delnic je postal Sklad I in nato Sklad II, medtem ko je s preostalimi dele‘i tovarne<br />
upravljala Komisija za za~asno upravo odsotnih oseb pri IOLO. Podobno kot v primeru<br />
Ampelee so voja{ke oblasti februarja 1947 ve~ino premi~nega premo‘enja tovarne Arrigoni<br />
evakuirale s podro~ja bodo~e cone B STO.<br />
Korak k neposrednem prevzemu podjetij s strani oblastnih organov je bil izvr{en leta 1951 s<br />
sprejetjem Odloka o upravljanju gospodarskih podjetij po delavnih kolektivih in njegovimi<br />
kasnej{imi spremembami 24 . V istem obdobju je bil likvidiran Sklad II, njegovo premo‘enje pa<br />
je bilo preneseno kot splo{no ljudsko premo‘enje v upravo okrajnih in krajevnih ljudskih<br />
odborov 25 . Kljub vzpostavitvi »delavske uprave« in popolnega nadzora nad podjetji se je formalna<br />
ureditev pravno-premo‘enjskega vpra{anja in gospodarskega statusa izolskih tovarn zavlekla<br />
{e nekaj desetletij do njihove kon~ne nacionalizacije na podlagi jugoslovanske zakonodaje 26 .<br />
Nova gospodarska politika in njena protislovja<br />
Z vzpostavitvijo demarkacijske ~rte so industrijski obrati v coni B ostali »odrezani« od svojih<br />
upravno komercialnih sede‘ev v coni A in Italiji, kar je za prvo posledico imelo prekinitev<br />
dotedanjega sistema poslovanja. Vzpostavitev demarkacijske linije je iz poslovnega vidika<br />
pomenila ote‘itev tradicionalnih gospodarskih tokov in posledi~no povezovanje z novim tr‘nim<br />
prostorom na osnovi novih ekonomskih pravil. Osnovna smernica gospodarske politike ljudskih<br />
oblasti je v prvem povojnem obdobju strmela k obnovi, tj. vzpostavitvi predvojne proizvodne<br />
kapacitete industrijskih obratov. Ker so bile tovarne tako surovinsko kot tr‘no prete‘no poveza-
Change language