preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

468 Deborah Rogoznica
bilo usmerjeno predvsem v izbolj{anje dru‘benega standarda prebivalstva, kar je ljudska oblast
dojemala kot enega od pomembnih elementov v utrjevanju novih socialnih, pa tudi narodnostnih
odnosov na tem ozemlju 6 .
Klju~ne spremembe so bile v gospodarskem sistemu cone B STO uveljavljene ob za~etku
petdesetih let z uvedbo »upravljanja s sredstvi po neposrednih proizvajalcih« tj. delavskih
kolektivov. Zakonski akti, ki so uvajali delavne kolektive, so dejansko postavljali pod direktno
kontrolo organov oblasti vsa podjetja Istrskega okro‘ja, ki so se nahajala v privatni lasti. Tem
ukrepom je sledila sprostitev trgovine in uvedba novega finan~nega sistema. Do kon~nega
preobrata v gospodarstvu cone B pa je pri{lo v letu 1952, ko je dokon~no prevladala politika, ki
je te‘ila k popolni integraciji cone B STO z Jugoslovanskim dru‘beno politi~nim sistemom, kar
je bilo dose‘eno z za~etkom apliciranja jugoslovanske zakonodaje 7 . Na gospodarskem podro~ju
so se pri~ela uveljavljati na~ela politike, ki naj bi v »pospe{enem tempu« strmela k odpravi
ekonomske nerazvitosti tega podro~ja 8 .
Na oblikovanje jasnega gospodarskega koncepta o razvoju tega ozemlja je bilo z jugoslovanske
strani potrebno ~akati skoraj polno desetletje, tj. do re{itve ozemeljskega spora z Italijo.
Proces oblikovanja novega gospodarskega sistema cone B je torej v svojih osnovnih na~elih
potekal po jugoslovanskemu socialisti~nemu vzorcu. Preobrazba gospodarstva je v pogojih
teritorialne negotovosti predstavljala predvsem politi~no utemeljen prevrat, ki je v svoji izvedbi
nihal med potrebami ozemlja in politi~no-ekonomskimi interesi Jugoslavije, kar se je v praksi
mnogokrat izra‘alo kot protisloven proces, ki je neposredno vplival na {ir{o dru‘beno dinamiko
teritorija. Osnovne zna~ilnosti in protislovja, ki so spremljala proces gospodarskega preoblikovanja
cone B se v prispevku obravnavajo na primeru izolskih ribje predelovalnih tovarn
Ampelea in Arrigoni 9 .
Ampelea in Arrigoni
Izolski tovarni Amplea in Arrigoni sta predstavljali najpomembnej{a objekta ribje industrije
cone B in sta sami zaposlovali v predvojnem obdobju tudi do 2400 delavcev 10 . Prvo ribjo tovarno
je leta 1880 v Izoli zgradilo podjetje s francoskim kapitalom, ki je bilo kasneje prevzeto s strani
industrijske sekcije anglo-avstrijske banke. Po I. svetovni vojni je podjetje odkupila tr‘a{ka
dru‘ba Società Conserviera S. A., ki se je zdru‘ila s podjetjem Ampelea in ustanovila delni{ko
dru‘bo S. A. Ampelea s sede‘em v Trstu. Dru‘ba je imela v lasti ve~ tovarn za predelavo rib in
povrtnine, ki so se nahajale v Rovinju, na Cresu in Lastovu. V tehni~nem pogledu so bile vse
tovarne podvr‘ene osrednjemu industrijskemu obratu v Izoli. Ob vsej potrebni infrastrukturi za
proizvodnjo in predelavo ribjih konzerv je tovarna razpolagala z mo~no ribi{ko floto 11 .
Tovarno Arrigoni je leta 1882 ustanovilo dunajsko podjetje Warenegg. Po I. svetovni vojni,
ko je teritorij pre{el od avstrijske pod italijansko oblast, je podjetje leta 1923 odkupila dru‘ba
Arrigoni iz Trsta 12 . Izolska tovarna je bila najpomembnej{a ‘ivilska industrija tega podro~ja, ki
je ob predelavi rib in zelenjave razvila tudi visoko proizvodnjo povrtninskih in mesnih ekstraktov.
Ob izolski tovarni je podjetje Arrigoni imelo v lasti tudi podobne manj{e obrate v
Umagu, Fa‘ani, Lo{inju ter na Unijah 13 .
Podjetji sta imeli obliko delni{kih dru‘b, njuni glavni direkciji pa sta se nahajali v Trstu. Leta
1939 je proizvodnja ribjih konzerv dveh izolskih tovarn, vklju~no z manj{im koprskim obratom
De Langlade dosegla 5500 ton ribjih konzerv in 1500 ton drugih izdelkov 14 .