preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Specifi~nosti gospodarskega sistema cone B. Primer Ampelee in Arrigonija 467
Specifi~nosti gospodarskega sistema cone B.
Primer Ampelee in Arrigonija
Deborah Rogoznica
Internacionalizacija ozemeljskega vpra{anja med Jugoslavijo in Italijo po drugi svetovni vojni
je mo~no vplivala in pogojevala gospodarski razvoj obmo~ja, ki se je v obdobju 1945 in 1954
nahajalo pod jugoslovansko voja{ko upravo, najprej v okviru cone B Julijske krajine
(1945–1947) in nato cone B STO (1947–1954). Z vzpostavitvijo Morganove linije je bilo
gospodarstvo tega podro~ja tako reko~ iztrgano iz italijanske in {e ne vklju~eno v jugoslovansko
gospodarsko celoto. Ozemlje se je ob splo{nemu povojnemu pomanjkanju moralo soo~iti s
prekinitvijo tradicionalno ute~enih blagovnih tokov, kar je povzro~ilo »kroni~no« primanjkovanje
surovin, reprodukcijskega materiala in celo najosnovnej{ih ‘ivljenjskih artiklov. Ob
zaostritvi politi~nih razmer je gospodarstvo tega obmo~ja postalo v veliki meri odvisno od
pomo~i Jugoslavije, ki pa je bila kljub veliki finan~ni podpori v obdobju teritorialne negotovosti
zelo previdna v vlaganjih v coni B 1 .
Gospodarstvo ozemlja je bilo orientirano k zadovoljevanju lokalnih potreb, v glavnem so bili
usposobljeni obstoje~i gospodarski potenciali, katerih delovanje je bilo prekinjeno ali po{kodovano
v vojnem obdobju, razvijale pa so se le tiste nove gospodarske kapacitete, ki so bile
ocenjene kot nujno potrebne za zadovoljitev lokalnih potreb 2 . Gospodarski predpisi cone B so
kljub dolo~enim prilagoditvam sledili »osnovnim na~elom izgrajevanja socialisti~nega gospodarstva
v FLRJ«. Specifi~nosti so se v prvi vrsti nana{ale na premo‘enjske posege, ki so se
formalno prilagajali dolo~ilom mednarodnih pravnih aktov, predvsem haa{kemu pravilniku in
Mirovni pogodbi z Italijo, ki v pogojih za~asne voja{ke uprave eksplicitno nista dopu{~ala
nacionalizacijo privatne lastnine. Prevzemi premo‘enja so bili izvedeni na osnovi raznih omejevalnih
ukrepov, kot sta bila sekvester in zaplemba, deloma pa so predstavljali le za~asno upravo
premo‘enja odsotnih oseb. Na njihovi podlagi so organi nove »ljudske oblasti« pridobili nadzor
nad objekti ve~jega gospodarskega pomena na tem obmo~ju 3 . S tem so bili izpolnjeni pogoji za
uvedbo novih oblik gospodarstva, kar je za ljudsko oblast predstavljalo enega od klju~nih
elementov v utrjevanju svoje politi~ne mo~i in graditvi nove dru‘bene ureditve. ^eprav so se
oblasti cone B iz ideolo{kega vidika jasno opredelile za novi »socialisti~ni gospodarski in
socialni red«, se zaradi politi~no teritorialnih implikacij niso popolnoma odrekle starim oblikam
kapitalisti~nega gospodarjenja. To se je nana{alo predvsem na finan~no-komercialni sistem
cone B STO, za obvladovanje katerega je bila uporabljena »nekonvencionalna« in v dolo~eni
meri »netransparenta« metoda ustanavljanja podjetij, ki so formalno imela obliko delni{kih
dru‘b tj. zasebnih podjetij, dejansko pa so bila vodena s strani oblastnih organov oziroma
osrednje finan~ne ustanove tega obmo~ja – Istrske banke 4 . Bolj ortodoksna stali{~a v odnosu
do socialisti~no razvojno usmeritve so oblasti uveljavile na produkcijskem oz. industrijskem
podro~ju. Prehod na centralisti~no urejeni planski sistem proizvodnje je bil dejansko izveden
leta 1948, ko je VUJA dobila ukaz, naj vklju~i proizvodnjo cone B STO v »prizadevanja za
izpolnitev prve petletke«, vpelje na~rtno gospodarstvo ter za~ne preoblikovati zasebni gospodarski
sektor v dr‘avnega 5 . Za razliko od Jugoslavije so bile na obmo~ju cone B STO uvedene
kratkoro~ne oblike planiranja, ki so slonele na enoletnih gospodarskih na~rtih, iz politi~no
takti~nih razlogov pa so se do za~etka petdesetih let privilegirale investicije, katerih te‘i{~e je