preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

450 Aleksander Panjek
cono A in »metala iz stanovanj« ljudi, ki so delali v coni A 45 . Oblastni organi so na Koprskem z
razli~nimi ukrepi, od vpoklica v delovne brigade do odvzema dovolilnic za prehod, posku{ali
omejevati dnevni odtok kvalificirane delovne sile, omejevati prodajo kmetijskih pridelkov ter
zavirati tihotapstvo. Vendar vsako zaviranje tokov delavcev in pridelkov je v lokalnem prebivalstvu
izzivalo nejevoljo in odpor: tako so nekatere ‘enske, ki so nosile prodajati jajca v Trst in
jim je bil prepovedan prehod v cono A, celo zagrozile s samomorom 46 . Na drugi strani pa je bilo
v interesu Italije, »da bi imel promet med conama STO najve~je mo‘ne olaj{ave«, kot je leta
1950 zapisalo diplomatsko predstavni{tvo Republike Italije v Beogradu 47 . Po oktobru 1953 so
prebivalci STO prehajali mejo z osebno izkaznico, pozneje je bilo prehajanje ote‘eno 48 .
Po dokon~ni razmejitvi leta 1954 je dnevno migriralo v Trst le {e 287 prebivalcev (‘e biv{e)
cone B. Takrat so dovoljenja za delo v Trstu lahko prejeli samo tisti jugoslovanski dr‘avljani, ki
so imeli stalno bivali{~e v tistem delu cone A, ki je pripadel Jugoslaviji (Miljski hribi) 49 .V
naslednjih letih je meja zopet postala propustnej{ain{tevilo dnevnih migrantov iz Kopr{~ine v
Trst je zopet naraslo. Nekateri so iz biv{e cone B po opravljenem delu odhajali ~ez mejo na
»~rne nadure«, razmeroma raz{irjeno je bilo tudi delo hi{nih pomo~nica v Trstu. Za sedemdeseta
leta bilo ocenjenih okoli 2.500 dnevnih maloobmejnih prihodov v Trst (vklju~no s
Kra{evci) 50 .
Nekaj sklepnih misli
Cona A STO je bila zavezni{ka izlo‘ba atlantskega sveta, cona B STO pa izlo‘ba jugoslovanske
socialisti~ne dru‘be 51 . V coni A so ogromne ameri{ke in italijanske podpore gospodarstvu
sicer obnovile tr‘a{ko industrijo in omilile pritisk brezposelnosti, niso pa prpre~ile dokaj
mo~nega izseljevanja 52 . V coni B pa je bilo ob koncu Svobodnega tr‘a{kega ozemlja opaziti
ob~utno nazadovanje gospodarstva v primerjavi s predvojno ravnjo, in to »kljub prizadevanjem
lokalnih oblasti in gospodarski pomo~i Jugoslavije, ki je za obnovo in dvig koprskega gospodarstva
investirala skoraj milijardo dinarjev« 53 . Tudi iz cone B se je v istem obdobju izselilo veliko
ljudi – velik del kar v Trst.
Najmo~nej{i dezintegracijski ukrepi so bili na jugoslovanski strani opravljeni pred ustanovitvijo
STO, torej do leta 1947 vklju~no, ter po njegovi ukinitvi in prevzemu suverenosti, to je po
letu 1954. Vendar tudi v dobi obstoja STO je jugoslovanska stran vse bolj razdru‘evala
gospodarstvo cone B od gospodarstva cone A, in sicer bodisi hote bodisi kot posredni, a vse bolj
za‘eljeni u~inek (sicer nepopolnega in opreznega) uvajanja jugoslovanskega socialisti~nega
sistema ter navezovanja gospodarskih tokov na slovenski in hrva{ki prostor. Da se re~i, da je bil
dezintegracijski proces intenzivnej{i do leta 1947, tako na formalni kakor na prakti~ni ravni,
nato se je v sklopu Svobodnega tr‘a{kega ozemlja dezintegracija nadaljevala nekoliko
upo~asnjeno in predvsem v praksi, po letu 1954 pa se je udejanjila tako na formalni ravni kakor
v praksi. Od prej{nje dokaj tesne povezanosti na vseh nivojih so kot kazalec integracije ostali
predvsem dnevni in bolj ali manj redni migranti, ki so hodili na delo v Trst. Na zavezni{ki in
zlasti na italijanski strani je do leta 1954 opaziti interes po ohranjanju mo‘nosti prehajanja meje
iz cone B v cono A STO, pri gospodarskih vpra{anjih pa je opaziti vztrajanje v povezanosti, ko
je {lo za ohranjanje svojega vpliva na obmo~ju cone B, a tudi trganje vezi, ko bi le-te utegnile
koristiti jugoslovanski upravi. Mno‘i~na izselitev prebivalstva cone B v letih po vojni in nato
takoj po priklju~itvi Jugoslaviji je delovala bolj dezintegracijsko kot integracijsko, kakor tudi
mo~an izselitveni tok iz Trsta v Italijo in v druge dr‘ave med leti 1945-1965. V obeh primerih se
je namre~ trgala obstoje~a socialna mre‘a, tako znotraj vsake od obeh »con« kakor tudi med njima.