preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Dezintegracija med Trstom in Koprom 449
poslovanje in sklepanje pogodb podrejeno agenturam v Trstu. Do ratifikacije mirovne pogodbe
je njihovo delovanje na tem obmo~ju dejansko prenehalo, le Generali so nadaljevale svoje
poslovanje, nato pa sta tako RAS kakor Generali svoja sede‘a prenesla iz Trsta v Italijo.
Obenem je v za~etku leta 1947 ljubljansko ravnateljstvo Dr‘avnega zavarovalnega zavoda FLRJ
ustanovilo svoje zastopni{tvo za cono B STO v Kopru, v Piranu pa je bila februarja 1947
ustanovljena Tr‘a{ka zavarovalnica d.d – Assicurazione Triestina s.a. Namen je bil, da se njen
sede‘ po ratifikaciji mirovne pogodbe prenese iz cone B v Trst, obmo~je delovanja pa da se
raz{iri na celo Svobodno tr‘a{ko ozemlje, vendar je ZVU pro{njo zavrnila, tako da je sede‘
Tr‘a{ke zavarovalnice d.d ostal v Piranu, njen delokrog pa omejen na cono B STO 36 .
Pred vojno so turisti~ne dejavnosti v severni Istri predstavljale pomembno gospodarsko
panogo, katere sredi{~e je bilo v Portoro‘u, a je premoglo pomembnej{e objekte in ponudbo
tudi v drugih krajih. Turisti~na podjetja so v letih 1046-1947 in nato v obdobju STO poznala
povsem enak proces lastninskega in upravljalskega preoblikovanja, kakr{en je bil zgoraj naveden
za industrijska podjetja in za nepremi~nine. Omeniti pa velja preusmeritev tokov gostov.
Pred vojno so pomemben dele‘ gostov predstavljali Tr‘a~ani, v dobi STO pa je ta ‘ila usihala,
kljub naporom, da bi na letovanje v cono B privabili tr‘a{ke delavce. Vzporedno z obnovo
po{kodovane infrastrukture in s ponovno vzpostavitvijo pogojev za obratovanje pa se je
pove~aval dele‘ gostov iz Slovenije, kar je predstavljalo za~etke sindikalnega turizma na
slovenski obali 37 .
Po letu 1954 je proces vzpostavljanja pogojev za slovensko neodvisnost na podro~ju pomorskega
prometa in pristani{kih dejavnosti, kar je obenem pomenilo neodvisnost od Trsta v teh
panogah, dobil novega zagona. Oktobra 1954 je bilo ustanovljeno podjetje Splo{na plovba,kije
prevzelo premo‘enje prej{njih (poskusnih) podjetij in postalo edino pomorsko transportno
podjetje v slovenskem Primorju, leta 1958 pa so dogradili prvi privez za pristajanje ladij dolge
plovbe v koprski luki, njeno povezavo z ‘elezni{kim omre‘jem pa leta 1967 38 .
Mobilnost dela
Iz Kopra in bli‘nje okolice je pred vojno dnevno hodilo na delo v industrijska podjetja v Trst
pribli‘no 5.000 ljudi, po vojni pa se je njihovo {tevilo zmanj{alo 39 . Leta 1947 je dnevno migriralo
v Trst okoli 2.000 delavcev in delavk (tudi kvalificiranih, po katerih je bilo v coni B ~utiti
pomanjkanje), katerim je treba dodati tiste, ki so tja hodili prodajat kmetijske pridelke na
drobno: med prodajalci na tr‘a{kih tr‘nicah so bili celo ~lani partije in biv{i partizani 40 . Leta
1950 naj bi okoli 2.500 prebivalcev cone B dnevno prehajalo razmejitveno ~rto med conama 41 .
[tevilni prebivalci obmo~ja Ankarana in [kofij so bili zaposleni v industrijskih obratih v
Miljah 42 . Poleg tega, da jih je precej{nje {tevilo {e vedno imelo redno zaposlitev v coni A, je del
prebivalstva cone B {e naprej dnevno ali redno hodil prodajat pridelke v Trst 43 .
Na podlagi pravil ZVU je bil v coni A STO upravi~en do delovne knji‘ice tr‘a{kega Urada
za delo, ki je edina dajala pravico do redne in zakonite zaposlitve v coni A, samo kdor je v coni
A imel stalno bivali{~e. Leta 1951 je tr‘a{ki mati~ni urad stalnim prebivalcem cone B, ki so bili
zaposleni v coni A, izdal stalne osebne izkaznice cone A STO in jim odvzel izkaznice cone B, ti
pa so se nato prijavili na tr‘a{kem Uradu za delo. Takih primerov je bilo okoli 1.200. Jugoslavija
je protestirala, zato je ZVU odredila, naj se vsakemu ponudi mo‘nost izbire med stalnim
prebivali{~em v coni B ali v coni A. Vsekakor so tisti, ki so se odlo~ili za cono B, ohranjali
pravico do delovne knji‘ice in zaposlitve v coni A 44 .
Zlasti po resoluciji Informbiroja leta 1948 je VUJA za~ela (ob~asno) ote‘evati prehode v