preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Dezintegracija med Trstom in Koprom 447
ja biv{im lastnikom, ki se je v nekaterih primerih zavleklo {e dlje 21 .
Banke in denar
Po koncu vojne in vzpostavitvi dveh zasedbenih con v Julijski krajini so transakcije potekale
z »metrolirami«, ki jih je izdajala Banca d’Italia. Ve~ina italijanskih podjetij v coni B Julijske
krajine je razpolo‘ljiva sredstva prenesla v cono A, centrale italijanskih bank pa so obenem
prekinile poslovanje s svojimi podru‘nicami v coni B JK in jim blokirale ra~une. Tudi zaradi
tega je jugoslovanska oblast ustanovila svojo banko, ki je za~ela z izdajanjem svojega denarja,
to je tako imenovanih »lir B« ali »jugolir« 22 . V coni B STO je bila nato ustanovljena Istrska
banka dd., ki je bila sicer formalno delni{ka dru‘ba, dejansko pa je bila osnovana na jugoslovanskem
dr‘avnem denarju. Skozi lastni{tvo ali solastni{tvo Istrske banke v podjetjih, se je v
coni B STO izvajalo prikrito uvajanje dr‘avnega gospodarskega sektorja 23 . Na drugi strani, v
coni A STO, pa so uspe{no prepre~evali ustanovitev slovenskega ban~nega zavoda 24 . V coni B
STO je julija 1949 jugoslovanski dinar zamenjal jugolire, ~eprav je bila veljavnost lir kot
pla~ilnega sredstva dokon~no ukinjena {ele februarja 1952 25 .
Energija
Obmo~je Svobodnega tr‘a{kega ozemlja ni bilo samozadostno z vidika virov energije. Omeniti
velja odkritje le‘i{~a premoga v Se~ovljah in za~etek njegovega izkori{~anja, ki segata v
trideseta leta 20. stoletja, in sicer pod okriljem rudarskega podjetja Arsa (Società Carbonifera
Arsa p.a.), ki je nastalo v premogovniku Ra{a pri Labinu, sede‘ pa je imelo v Trstu in je takrat
‘e pre{lo v ve~insko last italijanske dr‘ave. Proti koncu vojne, leta 1944, je zaradi neredne
dobave elektri~ne energije rudnik v celoti zalila voda, vodne ~rpalke na elektri~ni pogon pa so
obstale. Po vojni je jugoslovanska voja{ka uprava najprej demontirala ‘elezni rudni{ki stolp,
nato je v ~asu cone B STO poskusila ponovno zagnati rudnik. Nestalna dobava elektrike je
motila proizvodnjo in izsu{evanje se je zavleklo do leta 1953, tako da je ob izteku dobe STO
se~oveljski rudnik zaposloval le ~etrtino predvojnega {tevila delavcev. Poleg tega je imela v coni
B STO sede‘ plinarna Alfredo Brunoro (Izola), sicer last podjetnika iz Italije (Veneto),
plinarna pa je bila prisotna tudi v Piranu 26 .
@e pred vojno je distribucijo elektri~ne energije v Trstu in Istri izvajala italijanska delni{ka
dru‘ba Selveg (Società Elettrica Venezia Giulia). Po vojni je bil tr‘a{ki sede‘ dru‘be Selveg
pristojen za celo Svobodno tr‘a{ko ozemlje, podjetje je bilo lastnik naprav za distribucijo
elektri~ne energije tudi v coni B STO in jo je napajalo preko Trsta. Dobava elektri~ne energije
je potekala deloma iz Italije deloma iz Jugoslavije, v vsakem primeru pa je distribucijo izvr{evala
Selveg, ~eprav je bilo v coni B STO ustanovljeno podjetje Elte, ki je Selvegu dobavljalo energijo
iz Jugoslavije. Da bi dosegli ve~jo neodvisnost od italijanskih virov elektri~ne energije so na
slovenski strani zgradili nove povezovalne daljnovode, ki so potekali mimo tr‘a{kih trasformatorskih
postaj. Odvisnost od podjetja Selveg je bila oblastem v coni B STO toliko bolj neprijetna,
ker je povzro~ala zapleten sistem obra~unavanja dobave ter distribucije elektrike in pa ker
dru‘ba ni omogo~ala vpogleda v svoje poslovanje, medtem ko je njeno tehni~no osebje ob
izvajanju vzdr‘evanja omre‘ja imelo prost dostop do infrastrukture in obratov v coni B. [ele tik
pre koncem STO, v za~etku leta 1954, je podjetje Selveg pristalo na ustanovitev svoje podru‘nice
s sede‘em v Kopru 27 .