preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

446 Aleksander Panjek
trg, tudi kot dobavitelji in podizvajalci tr‘a{kih industrijskih podjetij. Slediti spremembam v
lastnini industrijskega kapitala in vodenju podjetij, ki jih je uvedla jugoslovanska oblast v coni
B, pomeni torej neposredno opazovati spremembe v povezanosti med conama A in B STO ter
cone B z Italijo.
Razmere na podro~ju industrijskega kapitala so z lastninskega vidika sledile ‘e omenjenemu
razvoju pri italijanskem dr‘avnem premo‘enju in pri kmetijskih povr{inah (z izjemo razlastitev
v sklopu agrarne reforme, seveda). Industrijska lastnina tistih, ki so bili osumljeni sodelovanja
z okupatorjem ali fa{isti~nega delovanja, je bila zaplenjena (konfiskacija) in je pre{la pod
upravo organov jugoslovanske administracije, najprej cone B Julijske krajine in nato cone B
STO. Tu je konfiskacija med ve~jimi podjetji doletela npr. ladjedelnici Depangher in Istria ter
industrijo konzerv Ampelea. Tudi podjetja odsotnih oseb so pre{la pod vodstvo javnih upravnih
organov, ~eprav so njihovi lastniki v njih ohranjali svoj lastni{ki dele‘. Kljub tem prevzemom pa
je del industrijskih in obrtnih podjetij {e dalje ostajal v zasebni lasti. Ker je novoustanovljeni
dr‘avi STO po mirovni pogodbi pripadala italijanska dr‘avna in poldr‘avna lastnina na tem
ozemlju, je jugoslovanski upravi v coni B pripadlo tudi italijansko javno premo‘enje, kar je na
industrijskem podro~ju pomenilo zlasti piranske soline in izolsko plinarno. V dobi Svobodnega
tr‘a{kega ozemlja, od leta 1947 do leta 1954, v coni B ni bilo nacionalizacij niti dodatnih posegov
v lastni{tvo industrijskih podjetij 15 .
So pa bili izvedeni nekateri ukrepi, katerih namen je bil vzpostavljanje socialisti~nih produkcijskih
razmerij po jugoslovanskem modelu. VUJA oz. lokalna ljudska uprava cone B STO
sta namre~ posegala tako v lastni{ko strukturo podjetij, na primer z investicijami v obstoje~a
podjetja, kakor v njihovo upravljanje in vodenje na podro~ju dobave, proizvodnje in prodaje,
na primer z uvajanjem jugoslovanskega zakona o delavskem upravljanju v gospodarstvu leta
1951 in z raz{irjeno veljavnostjo jugoslovanske uredbe o poslovanju gospodarskih podjetij leta
1952. Poleg tega je bila ustanovljena vrsta novih podjetij, zlasti leta 1947 ob podpisu mirovne
pogodbe in ustanovitvi STO, v katerih je bil glavni delni~ar Istrska banka d.d., ki jo lahko imamo
za dr‘avno banko cone B STO, osnovano na jugoslovanskem dr‘avnem kapitalu. Na ta na~in,
~eprav je bila lastninska struktura dokaj raznolika, saj so bile prisotne delni{ke dru‘be v lasti Istrske
banke, zasebna podjetja odsotnih lastnikov, zasebna podjetja prisotnih lastnikov, konfiscirana
podjetja ter dr‘avna podjetja, je vsa industrijska podjetja dejansko nadziral in upravljal Istrski
okro‘ni ljudski odbor (sicer v razli~nih oblikah, npr. preko skladov, odborov in odsekov, Istrske
banke). Zapleteno lastninsko stanje je marsikateremu podjetju povzro~alo te‘ave zlasti pri odnosih
s tujino, kar se je nadaljevalo tudi po priklju~itvi cone B Jugoslaviji oziroma Sloveniji in Hrva{ki 16 .
Kapitalska povezanost industrijskih podjetij v coni B STO s cono A in z Italijo se je prekinjala
tudi druga~e. Lastniki so v precej{njem {tevilu zapustili cono B in ustavili dobavo obratnega
kapitala, jugoslovanska oblast pa je takoj po vojni iz severnoistrskih tovarn odnesla {tevilne
stroje in znatne zaloge. Na drugi strani je ZVU jugoslovanskim dr‘avljanom prepovedala
ustanavljanje podjetij v coni A STO 17 .Tr‘a{ki gospodarski krogi so se pa na primer v letih
1950-1951 prito‘evali nad prodorom jugoslovanskih podjetij oziroma navidez zasebnih podjetij,
ki pa naj bi bili osnovani na jugoslovanskem dr‘avnem kapitalu, ter nad strpnostjo, s katero naj
bi ZVU spremljala to dogajanje 18 . Ukrepi za gospodarsko razdru‘evanje in zmanj{evanje
odvisnosti od tr‘a{ke industrije so se na jugoslovanski strani pomno‘ili po ukinitvi STO leta
1954. Ravno s tem namenom je kmalu zatem bila v Koper prenesena Tovarna motorjev Se‘ana
(Tomos) 19 . V novih prostorih je za~ela delovati leta 1959, ~eprav se je v Koper preselila ‘e prej,
in je kmalu za~ela sodelovati s francoskim Citroenom (Cimos) 20 . Po drugi strani sta se lastninsko
in od{kodninsko vpra{anje re{evali {e nekaj desetletij, z notranjimi ukrepi in dvostranskimi
sporazumi z Italijo. Razvoj je {el v smeri nacionalizacije podjetij v letih do 1966 in izpla~evan-