preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

Dezintegracija med Trstom in Koprom 445
Zemlja
Severozahodna Istra je bila s Trstom povezana tudi z zemlji{ko lastnino, saj so bili lastniki
kmetijskih povr{in v nekaterih primerih Tr‘a~ani ali italijanski dr‘avjani, ki so se izselili med ali
po vojni. Do ustanovitve STO leta 1947 je jugoslovanska okupacijska oblast na Primorskem na
podlagi mednarodnega prava mogla prevzeti za~asno upravljanje zemlji{ke lastnine odsotnih
oseb, ki so bile razmeroma {tevilne. Zaplenjena pa so bila posestva fa{isti~nih lastnikov, a razen
v primeru, ~e so na njih ‘iveli koloni, ker se je tam pripravljala agrarna reforma. Slednja se je
na obmo~ju cone B STO izvedla ‘e leta 1947, in sicer v ob~inah Koper, Izola in Piran, kjer je
privedla do razlastitve 626 posestev in petih veleposestev za skupnih 2.289 ha zemlje 6 , kar je
predstavljalo manj{i del vse obdelane zemlje 7 .Ve~ji del obdelovalne zemlje je ostal v rokah
dotedanjih lastnikov, saj je v strukturi zemlji{ke lastnine mo~no prevladovala majhna, razdrobljena
posest. Razla{~ena je namre~ bila le posest nad 10 ha, kolonom pa je bil ponujen prevzem
dela kmetijskega obrata, ki so ga dotlej obdelovali kot spolovinarji ali s podobnimi odnosi.
Razmeroma veliko kolonov je zavra~alo ponudbe in zapu{~alo zemljo, ki so jo dobili z agrarno
reformo 8 . Tako zaplenjena ter z agrarno reformo razla{~ena zemlja je bila podr‘avljena,
obenem pa so se za~ele ustanavljati kmetijske zadruge in dr‘avni kmetijski kombinati, posebej
na ni‘inskih zemlji{~ih, kjer je bila mo‘na mehanizacija proizvodnje 9 .
Po ustanovitvi STO septembra 1947 in do njegove ukinitve v koprskem okro‘ju ni bilo novih
podr‘avljanj kmetijske zemlje, zato je ostalo pri dotlej izvedenih ukrepih z agrarno reformo
vred. Njeni rezultati so bili zakonsko potrjeni po jugoslovanskem prevzemu suverenosti oktobra
leta 1954 10 . Uvajanje zadrug se je sre~evalo s te‘avami in neuspehi. Leta 1955 je bilo na
obmo~ju Kopra in Buj, takrat ‘e biv{e cone B, skupaj {e 13 kmetijskih zadrug 11 .
V naslednjih letih so iz cone B STO v Italijo izseljene osebe in italijanski dr‘avljani, ki so tu
{e imeli nepremi~ninsko lastnino, slednjo lahko predali v u‘ivanje sorodnikom, oddali v najem
ali prodali, kasneje pa je bilo proti od{kodnini podr‘avljeno vse preostalo italijansko premo‘enje
(1958-1972) 12 . Struktura zemlji{ke lastnine je na Koprskem ostala silno razdrobljena,
saj povpre~na velikost posesti leta 1981 ni dosegala niti 2 ha, kmetijskih obratov z ve~ kot 10 ha
zemlje pa je bilo le 141 za skupnih je 2.020 ha 13 .
Industrijski kapital in vodenje podjetij
Industrijska rast je v zadnjih desetletjih avstrijske dobe v Trstu in severni Istri potekala ne
samo na podlagi lokalnega kapitala, ampak vse bolj tudi s pomo~jo zunanjih kapitalov iz
osrednjih slovenskih, avstrijskih in ~e{kih de‘el habsbur{ke monarhije, a tudi iz tujine. V
obdobju med obema vojnama se je nato mo~no okrepil italijanski kapital, tako v obliki zasebnih
nalo‘b podjetij in dru‘b iz sosednjega in osrednjega italijanskega prostora, kakor dr‘avnih
participacij. Slednje so postale vse pomembnej{e zlasti potem, ko je v fa{isti~ni Italiji prevladalo
vodeno gospodarstvo (npr. preko zavoda IRI, Istituto per la Ricostruzione Industriale, 1933).
Do druge svetovne vojne je torej bil v tr‘a{ki in severnoistrski industriji poleg lokalnega kapitala
ve~inoma prisoten le {e italijanski zasebni ali dr‘avni kapital. Industrija je bila koncentrirana
zlasti v Trstu in Miljah ter Tr‘i~u (Monfalcone), v severni Istri pa je {tela le nekaj ve~jih obratov
(industrije konzerv, manj{e ladjedelnice, rudnik premoga) in ve~je {tevilo obrtnih delavnic
(700), ki so ve~inoma imele zna~aj kovinskih uslu‘nostnih podjetij in so predvsem krile potrebe
mesta Trsta ter dopolnjevale proizvodnjo tamkaj{njih industrijskih podjetij 14 .Ve~ji industrijski
obrati so proizvajali za {ir{i italijanski trg in za izvoz, obrtne delavnice pa so delale za lokalni