preme1.chp:Corel VENTURA - TRIESTE Books

444 Aleksander Panjek
soodvisen, je do‘ivelo ve~ obravnav, nenazadnje zaradi njegove povezanosti s politi~no in
nacionalno, to je ozemeljsko usodo tega prostora skozi celo 20. stoletje. Zato te obravnave niso
izklju~no znanstvene narave, po drugi strani pa je le malokatera znanstvena razprava temu
vpra{anju posvetila monografsko pozornost 2 . Premalo pozornosti pa smo gospodarski zgodovinarji
doslej prav gotovo namenili specifi~no odnosom med obema deloma Svobodnega
tr‘a{kega ozemlja.
Institucije
Jugoslovanska okupacijska oblast je do leta 1947 na Primorskem prevzela v za~asno uporabo
in u‘itek premo‘enja italijanske dr‘ave in javnopravnih enot, kakor ji je to dovoljeval haa{ki
pravilnik, ni pa ga mogla podr‘avljati in torej postati njegov lastnik. Poleg tega je s posebnim
odlokom izvedla zaplembo lastnine fa{isti~nih ustanov, dru{tev in oseb (1946). Nato sta na
podlagi mirovne pogodbe leta 1947 Jugoslavija in Svobodno tr‘a{ko ozemlje brezpla~no prejela
italijansko dr‘avno in javno premo‘enje na njunem obmo~ju 3 .
Zavezni{ka voja{ka uprava je v coni A STO sicer ustanovila svoje upravne organe in vodila
svojo gospodarsko politiko, vendar se je pri tem opirala tudi na lokalne italijanske upravne
strukture, ki jih je ohranjala, ter na staro in novo italijansko zakonodajo. ZDA so z vzvodi
Programa evropske obnove (ERP) v cono A STO usmerile sorazmerno ogromno sredstev in
pomo~i. Obenem je ZVU izvajala vse bolj dosledno politiko povezovanja tr‘a{kega gospodarstva
z italijanskim prostorom, v katerem je videla edino ekonomsko perspektivo za Trst, prav
preko Italije pa naj bi se Trst integriral v zahodnoevropski prostor. Italija pa je ves ~as obstoja
cone A STO financirala svoja dr‘avna in poldr‘avna podjetja, ki jih je tam obdr‘ala, ter tudi
druga~e pomagala tr‘a{kemu gospodarstvu, npr. s kritjem javnofinan~nega primanjkljaja cone
A. Na londonski konferenci leta 1952 sta ZDA in Velika Britanija prepustili Italiji imenovanje
odgovornih ljudi na pomembna vodilna mesta v upravi cone A, med katerimi velja omeniti
zlasti slu‘be na gospodarskem in socialnem podro~ju, kar je {e mo~neje povezalo cono A z
italijanskim gospodarskim (in sicer{njim) prostorom 4 . Na drugi strani so oblastni organi v coni
B STO na gospodarskem podro~ju delovali na podlagi navodil zveznih jugoslovanskih organov
ter republi{kih vodstev Slovenije in Hrva{ke, zakonodajo pa so sku{ali kolikor mogo~e izena~evati
z jugoslovansko ter nasploh krepiti povezanost cone B z Jugoslavijo. Takoj po londonski
konferenci, ki je stopnjevala povezavo cone A z Italijo, pa so bile npr. v coni B odprte
podru‘nice Narodne banke Jugoslavije in raz{irjena veljavnost jugoslovanske uredbe o poslovanju
gospodarskih podjetij 5 .
Svobodno tr‘a{ko ozemlje je bilo ob ustanovitvi razdeljeno na dve coni, do imenovanja
skupnega guvernerja in do drugih institucij nove dr‘avice pa ni nikoli pri{lo. Zaradi tega je
institucionalna povezanost med conama ostala vseskozi dokaj krhka. Ker je bilo tr‘a{ko gospodarstvo
‘e itak mo~no povezano z italijanskim, posebej zaradi oblike razvoja v obdobju med
obema svetovnima vojnama, bomo pri pregledu odnosov med conama A in B ve~idel pozornosti
namenili jugoslovanskim ukrepom v coni B, ki so mo~neje spreminjali obstoje~i sistem in
razmerja.